Jedro

Dokazno breme glede obstoja utemeljenega odpovednega razloga je bilo na toženki, ki je temu bremenu tudi zadostila, nasprotne pritožbene navedbe pa so neutemeljene. Zaradi takega ravnanja tožnice je toženka utemeljeno izgubila zaupanje v njeno delo in z njo ni mogla nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reparacijo, denarno povračilo in plačilo stroškov postopka. Odločilo je, da toženka krije svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sodbe tako, da se zahtevku ugodi oziroma razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek. Uveljavlja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev nepravilno oprlo na zvočni posnetek izpovedi A. A. z dne 3.11.2023, ki ne more biti dokaz, ampak lahko predstavlja le trditveno podlago. To
7Enici je bila kr
61ena pravica do obrambe in kontradiktorne obravnave. Sodi
61
0De bi moralo A. A. zasli
61ati, da bi se preverila njegova verodostojnost, poleg tega gre za nezakonit dokaz. Ni jasno, v kak
6Dnem zdravstvenem stanju je bil A. A. ob podaji izjave, ali je to
7Enka nanj vplivala, to
7Enica pa dvomi v verodostojnost prepisa. Sodi
61
0De prve stopnje bi moralo pridobiti avdio posnetek izjave, da bi se preverila verodostojnost prepisa. To
7Enica ob njegovi izpovedi dne 3.11.2023 ni bila prisotna, odpoved pa v celoti temelji na njegovi izpovedi. To
7Enka ni dokazala, da se je A. A. strinjal s snemanjem in je bil to zmo
7En razumeti. Zasli
61anje A. A. je sodi
61
0De prve stopnje nadomestilo z zasli
61anjem B. B., C. C. in D. D. S posrednim izvajanjem dokazov je kr
61ilo na
0Delo kontradiktornosti. Sodi
61
0De prve stopnje ni upo
61tevalo Pravilnika o internem strokovnem nadzoru v bolni
61nici E. z dne 13..10.2010 (Pravilnik), obenem pa zaklju
0Duje, da je bil nadzor izveden zakonito in v skladu s Pravilnikom, zato je podana kr
61itev iz 14. to
0Dke drugega odstavka 339.
0Dlena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ni preverilo nezakonitosti sestave komisije, odlo
0Ditev o izredni odpovedi pa temelji na postopku in ugotovitvah te komisije. Pravilnik bi morala v spis predlo
7Eiti to
7Enka ali pa bi ji to moralo nalo
7Iiti sodi
61
0De prve stopnje. Odpoved je bila podana po izteku subjektivnega roka iz drugega odstavka 109.
0Dlena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Sodi
61
0De prve stopnje napa
0Dno meni, da je bila v.d. direktorice seznanjena z o
0Ditanimi kr
61itvami z dnem osnutka poro
0Dila oziroma najkasneje z dnem izdaje poro
0Dila 1..12.2023, sodba pa nima razlogov o tem, kdaj je bil osnutek sploh sestavljen. Rok za podajo odpovedi je pri
0Del te
0D 3..11.2023, ko je pacient povedal B. B. o dogajanju, saj to
7Enka po tem datumu ni izvedla pomembnej
6Bega dejanja, tega ne navaja niti sodi
61
0De, to
7Enica pa tudi ni mogla podati zagovora pred komisijo. Zmotno in nepopolno je ugotovljeno dejansko stanje, saj sodi
61
0De v celoti sledi izpovedi pacienta z dne 3..11.2023,
0Deprav je bil do zaposlenih sovra
7Eno nastrojen, ob sprejemu je lagal in ima psihi
0Dne te
7Eave. Ni izkazano niti, da ni bilo mogo
0De nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Odpoved je posledica tega, da to
7Enica ni podala izjave, ki bi bremenila F. F. Noben o
0Ditek ni izkazan, tudi sicer pa ne gre za kr
61itve, ki bi lahko vplivale na zaupanje med delavcem in delodajalcem. Prigla
61a stro1Ke pritoEbe.

3.To
7Enka v odgovoru na pritoEbo prereka navedbe to
7Enice in predlaga, da se pritoEba zavrne ter prigla1a stro1Ke odgovora na pritoEbo.

4.PritoEba ni dovoljena.

5.Zoper sklep sodi
61
0De o postavitvi izvedenca ni pritoEbe (255.
0Dlen v zvezi z 244.
0Dlenom Zakona o pravdnem postopku 6 ZPP; Ur. l. RS, 1t. 26/1999 in nadaljnji). Tega ne more spremeniti okoli
61
0Dina, da je sodi
61
0De prve stopnje izpodbijani sklep opremilo z napa
0Dnim pravnim poukom, v katerem je pritoEbo zoper sklep dopustilo. Res je, da napa
0Den pravni pouk stranki ne sme 1koditi, vendar to na
0Delo ne velja za primere, ko je
7Ee zakonodajalec izrecno izklju
0Dil pravico do pritoEbe.

6.Glede na obrazlo
7Eeno je pritoEbeno sodi
61
0De pritoEbo kot nedovoljeno zavrglo (
0Detrti odstavek 343.
0Dlena v zvezi s 352.
0Dlenom ZPP in 1. to
0Dka 365.
0Dlena ZPP).

7.To
7Eniki s pritoEbo niso uspeli, zato krijejo sami svoje stro1Ke pritoEbenega postopka (prva odstavka 165. in 154.
0Dlena ZPP).

1.Pritožbeno sodišče se strinja z dokaznimi zaključki sodišča prve stopnje. Tožnica je zaslišana potrdila, da je v zapis o neželenem dogodku dne 10. 9. 2023 navedla podatke, ki ne držijo (da je bil A. A. ob tem dogodku poškodovan in da je o tem obvestila policijo). J. J. je potrdil, da ga tožnica ni obvestila, da naj bi jo A. A. potisnil ob steno in ji ukradel telefon, kot tudi ne, da je zjutraj dobil dodatno terapijo zdravil in da naj bi bile opravljene deeskalacijske metode. Tožnica je prav tako potrdila, da o tem dogodku ni pisno poročala ne na jutranjem raportu, niti ga ni oddala v tajništvo, službi za kakovost oziroma kadrovski službi. H. H. je potrdila, da ji tožnica ob predaji izmene ni poročala o neželenem dogodku in padcu ter poškodbah A. A., o izgubljenem telefonu in ključu od sefa narkotikov. Tožnica je potrdila tudi, da je poročilo o padcu pacienta A. A. izpolnila dne 10. 9. 2023, ko se je njena izmena že končala, čeprav naj bi do padca prišlo v drugi izmeni, v poročilu pa ni navedla, da je pacient obtožil zaposlene, da so ga udarili, prav tako o poškodbah ni obvestila vodje naslednje izmene. K. K. je potrdila, da je bil A. A. zjutraj pred zajtrkom miren, zato ga je skupaj z ostalimi pacienti napotila v jedilnico, tožnica in F. F. pa sta izpovedala, da so vse ostale paciente napotili iz jedilnice zaradi vznemirjenosti A. A. I. I., ki je bil 10. 9. 2023 skupaj s tožnico, F. F. in A. A. v jedilnici, je potrdil izjavo A. A., kje sta stala tožnica in F. F. Prav tako medicinska dokumentacija bolnišnice G. potrjuje, da je A. A. zadobil tako poškodbe ledvenega dela hrbta kot obraza, kar se sklada z njegovo izjavo, da ga je F. F. najprej brcnil, da je padel s stola, nato pa mu dvignil glavo in ga s pestjo udaril v obraz, in izključuje možnost, da bi obe poškodbi dobil ob padcu. Sodišče prve stopnje je utemeljeno upoštevalo tudi neverodostojnost pojasnil tožnice in F. F., da naj bi v jedilnici iskali telefon in poskušali pomiriti A. A., glede na to, da noben od njiju, kot tudi ne I. I., naj ne bi gledal A. A., katerega naj bi vsi trije želeli umiriti. Tožnica v pritožbi tako neutemeljeno izpodbija pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja z navedbo, da ima A. A. psihične težave in je lagal tudi ob sprejemu dne 9. 9. 2023 ter bil nanašalen na F. F., saj je bilo tudi z izvedbo ostalih dokazov ugotovljeno, da dne 10. 9. 2023 A. A. ni padel, kar pomeni, da je njegova prijava o napadu s strani F. F. resnična.

2.Zgoraj opisane kršitve delovnih obveznosti s strani tožnice tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljujejo podajo izredne odpovedi, saj gre nedvomno za hujše naklepne kršitve. Dokazno breme glede obstoja utemeljenega odpovednega razloga je bilo na toženki, ki je temu bremenu tudi zadostila, nasprotne pritožbene navedbe pa so neutemeljene. Prav tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je zaradi takega ravnanja tožnice toženka utemeljeno izgubila zaupanje v njeno delo in z njo ni mogla nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Ta zaključek temelji na naravi dela pri toženki (stik s posebej ranljivo skupino pacientov) in ne na okoliščini, da se tožnica ni udeležila zagovora pred komisijo. Kot že rečeno, je postopek odpovedi ločen od izrednega internega notranjega nadzora, toženka pa je v izredni odpovedi in sodnem postopku izgubo zaupanja utemeljila z delom tožnice kot dežurno vodjo zdravstvene nege, ki je v času dežurstva samostojno odgovorna za zdravstveno nego, ugotovljeno pa je bilo, da prikriva resne incidente ter poškodbe pacientov in predaja netočne informacije. Tožnica posledično neutemeljeno uveljavlja, da je odpoved posledica njene neudeležbe razgovora pri komisiji in ker ni želela podati obremenilne izjave zoper F. F.

3.Na podlagi vsega navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

4.Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prva odstavka 154. in 165. člena ZPP). Tožnica s pritožbo ni uspela, toženka pa kot delodajalec v sporu glede prenehanja delovnega razmerja krije sama svoje stroške postopka ne glede na njegov izid (peti odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih).