Jedro

Tožnikova delovna zmožnost je okrnjena do te mere, da je utemeljen 4 urni delavnik z omejitvami. Popoškodbena stresna motnja pri tožniku je zelo izrazita, ta stresna motnja pa se navezuje na kronični bolečinski sindrom in operacije, ki jih je tožnik imel. Kronične bolečine pri njem povzročajo stalno neskoncentriranost in glede na velike obremenitve, ki jih ima tožnik pri delu s strankami, to povzroča še dodatne probleme, posebej s psihološkega vidika, da ne more opravljati svojega dela tako, kot se od njega pričakuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženke z dne 22. 12. 2009 in z dne 26. 5. 2009, tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic 50 % poškodbe pri delu in 50 % bolezni in mu priznalo pravico do dela na drugem delovnem mestu, ki bo fizično nezahtevno, s hojo po istem nivoju, z občasnim ročnim premeščanjem bremen do 5 kg in občasnimi fleksijsko rotacijskimi gibi ledveno križne hrbtenice do 30 stopinj, izmenoma stoje in sede, brez dela, kjer so prisotne splošne vibracije; s polovičnim delovnim časom od 31. 1. 2009 dalje. Odločilo je, da kontrolni pregled ni potreben ter, da bo toženka o pravici, višini in izplačevanju delne invalidske pokojnine odločila s posebno odločbo. Delodajalca je zavezalo, da je tožniku dolžan zagotoviti pravico do dela na drugem delovnem mestu upoštevajoč navedene omejitve, s polovičnim delovnim časom ter zavrnilo zahtevek tožnika, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in mu priznajo pravice na podlagi te kategorije ter, da je vzrok invalidnosti le poškodba pri delu.

Zoper odločitev v 1. - 5. odstavku izreka sodbe se pritožuje toženka zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne kot neutemeljen, podrejeno, da razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je sodišče napačno sledilo izvedenskemu mnenju, saj po prepričanju toženke časovna razbremenitev tožnika pri delu, ni utemeljena. Pri tožniku ni mogoče, glede na razpoložljivo dokumentacijo, ugotoviti posttravmatske stresne motnje. Po prepričanju toženke tudi datum nastanka invalidnosti ni utemeljen. Sodišče je kot datum nastanka invalidnosti pri tožniku določilo datum 31. 1. 2009, ki nima podlage ne v medicinski dokumentaciji, ne v izvedenskem mnenju sodnega izvedenca.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolnoma ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v zadevi pa tudi ni prišlo do kršitev postopka, ki jih pritožbeno sodišče preizkuša po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke z dne 22. 12. 2009, s katero je toženec zavrnil pritožbo tožnika zoper odločbo Območne enote ... z dne 26. 5. 2009 in v reviziji spremenil 1. odstavek tako, da se je tožnik razvrstil v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic 50 % poškodbe pri delu in 50 % bolezni ter se mu je priznala pravica do premestitve na drugo delovno mesto z določenimi omejitvami, s polnim delovnim časom od 21. 5. 2009 dalje. Z odločbo Območne enote ... z dne 26. 5. 2009 je bil tožnik prav tako razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, navedenimi v tej odločbi, s polnim delovnim časom, od 21. 5. 2009 dalje.

Sodišče prve stopnje je tudi s pomočjo sodnega izvedenca specialista nevrokirurga ugotavljalo dejansko stanje. Ugotovilo je, da se je tožnik 16. 8. 2007 poškodoval na delu pri sestopu s kamiona, bil dvakrat operiran, ostala je bolečina v križu in delno nogi, s šepajočo hojo in zavrto gibljivostjo ledveno križne hrbtenice ter delno parezo levega stopala. Zaradi izrazitih somatskih težav z bolečinskim sindromom in očitno izrazitega stresnega doživljanja svojega stanja po poškodbi je nastala tudi jasna popoškodbena stresna motnja, ki je kljub nevpadljivemu značaju tožnika pomembna za njegovo polno delovno učinkovitost. Tudi pritožbeno sodišče šteje, da je imelo sodišče prve stopnje, v izvedenskem mnenju sodnega izvedenca prof. dr. B.P., zadostno podlago za to, da je odločilo, da je tožnikova delovna zmožnost okrnjena do te mere, da je utemeljen 4 urni delavnik z omejitvami. Popoškodbena stresna motnja pri tožniku je zelo izrazita, kar je izvedenec posebej pojasnil, ko je bil zaslišan na glavni obravnavi dne 19. 9. 2011. Ta stresna motnja se navezuje na kronični bolečinski sindrom in operacije, ki jih je tožnik imel. Kronične bolečine pa povzročajo stalno neskoncentriranost in glede na velike obremenitve, ki jih ima tožnik z delom s strankami, to povzroča še dodatne probleme, posebej s psihološkega vidika, da ne more opravljati svojega dela tako, kot se od njega pričakuje. K takšnemu pojasnilu izvedenca toženka na glavni obravnavi ni imela dodatnih pripomb niti dokaznih predlogov in so tako pritožbene navedbe v tej smeri pritožbena novota, ki jo pritožbeno sodišče v skladu z 286. členom ZPP ne more upoštevati.

Sodišče prve stopnje je v 2. odstavku izreka navedlo, da je tožnik invalid III. kategorije invalidnosti in mu priznalo pravico do dela na drugem delovnem mestu s polovičnim delovnim časom, od 31. 1. 2009 dalje. Tožena stranka sicer utemeljeno opozarja, da datum 31. 1. 2009 nima podlage v zdravstveni dokumentaciji, ne v izvedenskem mnenju. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da je prišlo v zapisu do očitne pomote, katero lahko predsednik senata kadarkoli popravi v skladu s 1. odstavkom 328. člena ZPP. Do takšnega zaključka je pritožbeno sodišče prišlo na podlagi celotne obrazložitve izpodbijane sodbe, kjer je jasno navedeno, da je pravilni datum 30. 1. 2009 in ne po pomoti naveden datum 31. 1. 2009 (1. odstavek na strani 3 obrazložitve, 1. odstavek in 2. odstavek na strani 4. obrazložitve). V vseh primerih, ko sodišče prve stopnje omenja, kdaj je pri tožniku prišlo do spremembe v zdravstvenem stanju, to je do invalidnosti, je navedlo datum 30. 1. 2009. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.