Jedro

Pravilo 1. odstavka 158. člena ZPP nalaga tožniku, ki umakne tožbo, da povrne tožencu njegove pravdne stroške. Izjema je predvidena, če toženec izpolni zahtevek med pravdo.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I.b odstavku izreka spremeni tako, da se naloži toženi stranki, da mora povrniti tožeči stranki 216,63 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni z zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti.

V preostalem nespremenjenem delu se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje v I.b odstavku izreka.

Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v višini 28,23 EUR v roku 15 dni z zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti.

Pritožba tožene stranke se zavrže. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe ustavilo postopek (I.a točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da mora povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v višini 300,00 EUR z zamudnimi obrestmi (I.b. točka izreka ). Odločilo je še, da bo po pravnomočnosti sklepa pod I. točko zadevo odstopilo izvršilnemu sodišču zaradi odločanja o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo (II. točka).

Zoper sklep v delu, ki se nanaša na pravdne stroške (I.b. točka izreka ) se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi je navedla, da je sodišče prve stopnje nepravilno njej naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene tožene stranke, hkrati pa da jih je previsoko odmerilo.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Zoper sklep iz II. točke izreka se je tožena stranka pravočasno pritožila. V pritožbi je navedla, da sodišče ne bi smelo odločiti, da ni pristojno za obravnavanje nasprotne izvršbe.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Zoper sklep v II. točki izreka se je tožena stranka pravočasno pritožila. V pritožbi je navedla, da bi moralo o nasprotni tožbi odločati sodišče prve stopnje.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je Okrajno sodišče v Ljubljani na predlog tožeče stranke izdalo sklep o izvršbi podlagi verodostojne listine, opr. št. VL 24415/2008, z dne 13. 05. 2008, s katerim je naložilo toženi stranki, da mora plačati tožeči stranki znesek 3.853,70 EUR s pripadki. Za ta sklep je izvršilno sodišče dne 10. 06. 2008 nepravilno izdalo potrdilo o pravnomočnosti, saj je tožena stranka pravočasno vložila proti sklepu o izvršbi pravočasno ugovor. Izvršilno sodišče je nato s sklepom, opr. št. 24415/2008 z dne 09. 07. 2008 razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa, s sklepom opr. št. 24415/2008 z dne 02. 09. 2008 pa je ugodilo ugovoru in razveljavilo sklep o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in ugotovilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku v smislu 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ. Iz spisa še izhaja, da je A kot organizacija za plačilni promet dne 17. 06. 2008 prenesla vtoževani znesek z računa tožene stranke na račun tožeče stranke, na podlagi sklepa o izvršbi, ki je bil opremljen s nepravilnim potrdilom o pravnomočnosti. Prav tako pa, da je tožeča stranka z vlogo z dne 27. 06. 2008 umaknila izvršbo. Kot razlog za umik pa je navedla, da je tožena stranka dolgovani znesek poravnala dne 17. 06. 2008. Glede na nedvoumno vsebino te vloge je neupoštevno pritožbeno zatrjevanje tožeče stranke, da je nehote umaknila izvršbo.

ZPP v 1. odst. 158. člena določa, da tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da navedena določba praviloma nalaga tožeči stranki, ki umakne tožbo, da mora povrniti pravdne stroške toženi stranki. Izjema od tega pravila je predvidena le v primeru, ko tožeča stranka umakne tožbo potem, ko tožena stranka izpolni tožbeni zahtevek. V takšnem primeru se namreč šteje, da je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek, kar pomeni, da je tožeča stranka smiselno s svojim zahtevkom v pravdi uspela.

Iz zgoraj navedenih podatkov v spisu pa izhaja, da tožena stranka ni prostovoljno izpolnila tožbenega zahtevka, pač pa je le-ta bil prisilno izvršen, na podlagi sklepa o izvršbi, pri katerem je bilo naknadno razveljavljeno potrdilo o pravnomočnosti. Zato v tem primeru ni mogoče šteti, da je tožena stranka tožbeni zahtevek pripoznala. To pa pomeni, da uporaba izjeme, predvidene v 1. odst. 158. člena ZPP, ni mogoča. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je uporabilo pravilo navedene določbe ZPP in tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki plačati njene pravdne stroške.

Sodišče prve stopnje je pravilno odmerilo stroške tožene stranke za sestavo ugovora po Odvetniški tarifi, in sicer po Tar. št. 18. Na uporabo te tarifne številke napotuje določba 1. odst. Tar. št. 19, ki določa, da se tudi za obrazložen ugovor zoper plačilni nalog uporablja Tar. št. 18. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je ugovor proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine po vsebini enak ugovoru zoper plačilni nalog. Pritožbeno sodišče pri tem opozarja, da tudi, če bi veljalo stališče tožene stranke, da je potrebno v predmetnem primeru uporabiti Tar. št. 27, ki velja za izvršilni postopek, bi bilo potrebno po določbi 6. odstavka te tarifne številke za ugovor tožene stranke kot redno pravno sredstvo proti sklepu o izvršbi uporabiti tudi Tar. št. 18. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno priznalo toženi stranki stroške za sestavo vloge z dne 29. 12. 2008, s katero je sporočila, da soglaša z umikom tožbe, saj gre za obrazložen dopis (3. odst. Tar. št. 39). Zato so drugačne pritožbene trditve zmotne.

Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je sodišče nepravilno priznalo toženi stranki stroške za posvet s stranko, kakor tudi stroške za končno poročilo stranki (skupaj 150 točk), saj so ti stroški so zajeti v stroških ugovora.

Pritožbeno sodišče je zato delno pritožbi ugodilo in delno spremenilo izpodbijani sklep tako da je naložilo tožeči stranki, da mora plačati toženi stranki njene pravdne stroške v višini 216,63 EUR, kolikor znašajo stroški po Odvetniški tarifi za sestavo ugovora (300 točk) in za sestavo vloge z dne 29. 12. 2008 (50 točk) in od višine tako odmerjenih stroškov 2 % materialnih stroškov (3. odst. 13 člena Odvetniške tarife) vse povečano za 20 % DDV in stroške sodne takse (3. točka 365. člena ZPP).

Tožena stranka je s pritožbo delno uspela v obsegu 23% zato ji mora tožena stranka povrniti njene pritožbene stroške v sorazmerju z njenim uspehom (1. odst. 154. člena ZPP). Tožeči stranki je pritožbeno sodišče priznalo stroške za sestavo pritožbe po Odvetniški tarifi v višini 125 točk in od te višine odmerjenih stroškov 2% materialnih stroškov oboje povečano za 20 % DDV, kakor tudi stroške sodne takse.

Pritožba tožene stranke ni dovoljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep predstavlja le sklep procesnega vodstva.

Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da se v spisu nahaja vloga tožeče stranke z dne 08. 04. 2009 (red. št. 13), s katerim odgovarja na nasprotno izvršbo, ki pa ni predmet tega postopka, saj se v spisu ne nahaja predlog za nasprotno izvršbo. V spisu se tudi nahaja zaprosilo z dne 22. 01. 2010 (list. št. 47) izvršilnega sodišča, ki vodi izvršilni postopek upnika: tožene stranke proti dolžniku: tožeči stranke zaradi izterjave 3.307,63 EUR pod opr. št. 24415/2008, z dne 22. 10. 2010 za vpogled predmetnega spisa. Glede na navedene okoliščine je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo, da bo po zaključku te zadeve spis odstopilo izvršilnemu sodišču, če bi ga morebiti potrebovalo v postopku nasprotne izvršbe.

Proti sklepom procesnega vodstva ni posebne pritožbe. Tožena stranka pa se ni pritožila proti sklepu o umiku tožbe in ustavitvi postopka, s katerim je sodišče prve stopnje predmetni spor končalo. Zato njena pritožba ni dovoljena (1. točka 365. člena ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške (154. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP).