Obdelava podatkov o stanovalcu v zvezi z njegovimi motilnimi ravnanji

Datum

29.01.2024

Številka

07120-1/2024/101

Kategorije

Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Zbirke osebnih podatkov, Policijski postopki, Pravne podlage

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 26. 1. 2024 prejeli vaše vprašanje o tem, ali lahko policija upravniku razkrije poročilo v zvezi z anonimnimi prijavami stanovalcev v večstanovanjski stavbi zoper enega stanovalca, ki naj bi domnevno povzročal prekomeren hrup. Zanima vas tudi, ali lahko upravnik razkrije identiteto osebe, zoper katero so bile vložene anonimne prijave, in se na hišnem sestanku razpravlja o tem. Zanima vas še, ali lahko stanovalci zahtevajo izselitev te osebe iz večstanovanjske stavbe.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena ZVOP-2, 58. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov, 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se lahko dokončno opredeljujemo do konkretnih obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih in ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin konkretnega primera, pri čemer so te v vašem primeru popolnoma nejasne.

1.1. Informacijskemu pooblaščencu (IP) v tem trenutku ni znana izrecna zakonska podlaga za razkritje vsebine neanonimiziranih policijskih zapisnikov, poročil ali zaznamkov o obravnavi motenja javnega reda in miru upravniku večstanovanjske stavbe, če ta ni nastopal kot udeleženec policijskega postopka.

2.2. Pri obravnavi problematike domnevnih motenj v okviru razprave na zboru etažnih lastnikov je načeloma dopustno ustno razpravljati o konkretnih etažnih lastnikih ali stanovalcih, ki so vir domnevnih motenj, če osebni podatki niso namenjeni ali ne izvirajo iz zbirke osebnih podatkov pri upravniku. Morebitni posegi v čast in dobro ime prizadetega stanovalca ne spadajo v pristojnost IP.

3.3. Možnosti in pogoji za uveljavljanje izključitvenega zahtevka zoper enega od stanovalcev po 123. členu Stvarnopravnega zakonika ne spadajo v pristojnost IP.

Obrazložitev

Za posredovanje ali razkritje policijske dokumentacije, ki je nastala na podlagi policijskih postopkov, ki vsebuje osebne podatke etažnega lastnika ali stanovalca upravniku ali drugim etažnim lastnikom oziroma stanovalcem, mora biti na voljo pravna podlaga v nekem zakonu. Ker ne poznamo konkretnih okoliščin v vašem primeru (npr. vrsta policijskega postopka in njegova podlaga, namen posredovanja dokumentov upravniku, upravnikova udeležba v policijskem postopku, vrsta dokumentov, vsebina dokumentov, namen dokumentov), nam v tem trenutku ni znana izrecna zakonska podlaga za to, da bi policija posredovala take dokumente upravniku, še posebej, če upravnik ni bil udeleženec v policijskem postopku.

To še ne pomeni, da ni pod določenimiu pogoji možno, da se upravnik seznani z določenimi policijskimi dokumenti za nek zakonit namen, vendar kot rečeno IP tega ne more presoditi zaradi pomanjkljivo predstavljenega dejanskega stanja.

Če se predmetni dokument nanaša na vas, lahko od upravnika zahtevate seznanitev z njegovo vsebino ter z informacijo o njegovem viru ter namenu obdelave dokumenta. Pri tem si lahko pomagate z obrazcem zahteve (»zahteva za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki«), ki je dostopen na spletni strani IP pod zavihkom »obrazci« - »varstvo osebnih podatkov«.

Ustna izmenjava osebnih opažanj in mnenj med udeleženci zbora etažnih lastnikov, ki se nanašajo na točno določenega lastnika ali stanovalca glede njegovih motilnih dejanj, načeloma ni sporno z vidika varstva osebnih podatkov. Drugače je, če bi bil na primer s strani upravnika iz zbirke osebnih podatkov in brez pravne podlage udeležencem razkrit nek uradni policijski dokument z osebnimi podatki določenega etažnega lastnika ali stanovalca, ki po zakonu ni namenjen posredovanju vsem etažnim lastnikom ali stanovalcem.

Posegi v čast in dobro ime posameznika ne spadajo v pristojnost IP.

Možnost izreka opomina in vložitve izključitvene tožbe zoper lastnika ali stanovalca, ki »grobo krši temeljna pravila sosedskega sožitja ali svoje dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih, tako, da je skupnost z njim nevzdržna« sicer res obstaja v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ) v 123. členu, toda to področje ne spada v pristojnost IP.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka