Jedro

Tožnik ima prav, da je sklep v delu, ki se nanaša nanj, v celoti neobrazložen. Zakaj mora tožnik v korist proračuna plačati 83,16 EUR sodne takse, bi moralo biti v izpodbijanem sklepu obrazloženo vsaj toliko, da bi bila razvidna pravna podlaga za odločitev sodišča, predvsem pa postopek/način izračuna zneska, ki izhaja iz izreka in je naložen tožniku v plačilo.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je pritožnikoma naložilo, da v korist proračuna Republike Slovenije povrneta: prvi toženec 859,27 EUR, tožnik pa 83,16 EUR.

2. Sklep pravočasno izpodbijata oba, tožnik in prvi toženec.

3. Tožnik kot bistveno navaja, da je sklep v drugem odstavku neobrazložen, saj ni jasno, za kakšno sodno takso gre in zakaj jo mora tožnik povrniti v korist proračuna. Opozarja še, da je imel BPP le v obliki oprostitve stroškov postopka, ne pa tudi za zastopanje, zato sodišče odvetniške nagrade ne bi smelo znižati. Predlaga ustrezno spremembo, podredno razveljavitev sklepa.

4. Prvi toženec v svoji pritožbi kot bistveno navaja, da je sodišče nepravilno upoštevalo uspeh, saj je višje sodišče že v prejšnjem postopku jasno zapisalo, kakšen je bil uspeh posamezne pravdne stranke. Poleg tega je sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo, saj ne Zakon o brezplačni pravni pomoči ne Zakon o sodnih taksah ne določata, da bi bila sodna taksa strošek postopka. Sodišče se tudi ni opredelilo do pritožbenih stroškov prejšnjih pritožb. Predlaga ustrezno spremembo, podredno razveljavitev sklepa.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Pritožbeno sodišče na podlagi pritožbenih navedb, na podlagi razlogov izpodbijanega sklepa in po vpogledu v spis ugotavlja, da: * je sodišče prve stopnje štelo, da je bil tožnik v okviru brezplačne pravne pomoči oproščen plačila stroškov postopka in še v obliki zastopanja po odvetniku pred sodiščem; * iz dopisa toženčevega pooblaščenca (list št. 83) izhaja, da je bil tožnik oproščen le stroškov postopka, enak pa je uradni zaznamek sodišča (list. št. 84), ki je odločbo o BPP zapečatilo v ovojnico (C 1); * je višje sodišče v prejšnjem razveljavitvenem sklepu jasno povedalo, da je ločeno ugotavljanje pravdnega uspeha po temelju in višini sprejemljivo zgolj v primerih, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov, česar v konkretnem primeru ni bilo, saj znatni pravdni stroški predstavljajo stroške sodne izvedenke, ki je bila postavljena predvsem zaradi ugotavljanja višine odškodnine, zato je tožnik uspel le z 18 %; * je obrazložitev izpodbijanega sklepa glede drugega odstavka izreka (znesek sodne takse, ki ga mora tožnik plačati v korist proračuna RS) zgolj povzetek izreka, brez sleherne navedbe, za kakšno takso gre in na kakšni podlagi jo mora tožnik povrniti v korist proračuna; * sodišče prve stopnje pri izračunu stroškov ni upoštevalo prejšnjega pritožbenega postopka.

7. Pritožbeno sodišče na podlagi ugotovljenega nima druge možnosti, kot da izpodbijani sklep v celoti razveljavi (3. točka 365. člena ZPP), saj je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo (oziroma celo dvema) postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

8. Tožnik ima prav, da je sklep v delu, ki se nanaša nanj, v celoti neobrazložen. Zakaj mora tožnik v korist proračuna plačati 83,16 EUR sodne takse, bi moralo biti v izpodbijanem sklepu obrazloženo vsaj toliko, da bi bila razvidna pravna podlaga za odločitev sodišča, predvsem pa postopek/način izračuna zneska, ki izhaja iz izreka in je naložen tožniku v plačilo. Sklepa v tem delu, takega kot je, enostavno ni mogoče preizkusiti.

9. Sodišče prve stopnje je znova zapisalo, da so se stroški zalagali iz proračuna in prvemu tožencu naložilo, da plača tudi del stroškov, ki odpadejo na sodno takso, čeprav iz podatkov v spisu izhaja, da je sodno takso v višini 105 EUR tožnik poravnal sam, torej je v tem obsegu ponovno podana protispisnost, pri čemer sodišče prve stopnje ni navedlo nikakršnih razlogov, zakaj bi moral tudi ta strošek prvi toženec povrniti v korist proračuna RS.

10. Ob prejšnjem odločanju je pritožbeno sodišče res pritrdilo prvemu tožencu glede odmere odvetniških stroškov po 36. členu ZOdvT. Uporaba navedene določbe je odvisna od tega, ali je bil tožnik oproščen le stroškov postopka ali pa je brezplačno pravno pomoč prejel tudi v obliki plačila stroškov za odvetnika. Če drži, da brezplačne pravne pomoči za slednje ni bilo, ima tožnik prav, da 36. člena ZOdvT ni mogoče uporabiti ter je posledično (žal) nepravilen napotek pritožbenega sodišča iz prejšnjega razveljavitvenega sklepa.

11. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje sklep predvsem ustrezno obrazložiti. Najprej bo moralo z vpogledom v C 1 ugotoviti obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči, saj bo od tega odvisno, po kaki tarifi bo sodišče tožniku priznalo stroške odvetniškega zastopanja. Nadalje bo moralo ugotoviti, kdo je plačal sodno takso za tožbo, ker je od tega odvisno, kdo in v kakšnem znesku jo mora povrniti v korist proračuna (kar vse bo treba ustrezno zneskovno obrazložiti). Pri izračunavanju stroškov bo moralo sodišče upoštevati tudi stroške, nastale z obema pritožbenima postopkoma, pri končnem poračunu pa upoštevati, da je tožnikov uspeh v postopku 18 %.