Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba II U 359/2019-11

ECLI:SI:UPRS:2022:II.U.359.2019.11 Upravni oddelek

javni razpis sofinanciranje iz javnih sredstev obrazložitev odločbe obseg sodnega preizkusa
Upravno sodišče
9. marec 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V primerih sodne kontrole v postopkih javnih razpisov je sodišče omejeno le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, pri čemer se sodišče ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je upravna odločba obrazložena z razumnimi razlogi. Presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov je tako zadržana in sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje, pri čemer mora biti odločba, izdana v postopku javnega razpisa ustrezno obrazložena v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP.

Načelo materialne resnice (8. člen ZUP) in načelo proste presoje dokazov (10. člen ZUP) narekujeta, da komisija oceni navedbe prijaviteljev iz vlog, s katerimi so se prijavitelji prijavili na javni razpis, tožena stranka pa se je do teh navedb dolžna opredeliti v izdani odločbi, še posebej, če prijavitelju ni uspelo na javnem razpisu. Tožena stranka je sicer dodatne obširne razloge, ki po njenem mnenju utemeljujejo njeno odločitev, navedla šele v odgovoru na tožbo, kar pa ne zadošča, saj morajo biti razlogi za izpodbijano odločitev konkretno navedeni v obrazložitvi odločbe.

Izrek

Tožbi se ugodi. Izpodbijana odločba Ministrstva za kulturo, št. 6220-130/2019-2 z dne 28. 5. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila vlogo tožeče stranke za projekt Cerkev X.: zamenjava strešne kritine, pleskanje notranjosti in obnova fasade (prijava na sklop 1), ki jo je tožeča stranka vložila na spomeniško-varstveni projektni razpis z oznako JPR2-SVP-2019-20 za sofinanciranja kulturnega projekta na področju nepremične kulturne dediščine.

2. Iz obrazložitve izhaja, da se je tožeča stranka prijavila na Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine, ki jih bo v letih 2019 – 2020 sofinancirala Republika Slovenija iz dela proračuna, namenjenega za kulturo (v nadaljevanju Javni razpis). V postopku je ugotovila, da je bila vloga tožeče stranke pravočasna in popolna, vendar pa ne izpolnjuje višine števila točk, kot je bilo določeno v kriterijih iz Javnega razpisa. Javni razpis je v sklopu 1 omogočal pridobitev 15. točk, pri čemer jih je tožnica dosegla 5. Po 1. kriteriju „Ogroženost spomenika/predmeta prijave zaradi človekovih ali drugih zunanjih vplivov“ je vloga dosegla 3 točke, po 2. kriteriju „Pomembnost spomenika“ 1 točko, po 3. kriteriju „Zagotovljena lastna finančna sredstva prijavitelja projekta“ 0 točk, po 4. kriteriju „Pomembnost projekta za ohranitev avtentičnih materialov, tehnologij, znanj in veščin“ 0 točk in po 5. kriteriju „Pomembnost projekta za vlogo v javnem dogajanju in za popularizacijo spomenika ter povezanost z drugimi razvojnimi projekti ali programi“ 1 točko. Vloga ni dobila dodatnih točk za izvajanje določil Zakona o triglavskem narodnem parku (v nadaljevanju ZTNP-1).

3. Glede 1. kriterija je tožena stranka obrazložila, da predvideni posegi zajemajo vsebine, kjer je brez intervencije izguba originalnosti in tudi določene mere spomeniško varstvenih lastnosti verjetna in je iz priložene dokumentacije razbrati, da je strešna kritina sicer dotrajana, mestoma poškodovana, a objekt ni statično ogrožen. Glede 2. kriterija je navedla, da je kulturni spomenik razglašen za spomenik lokalnega pomena oz. je bil razglašen za spomenik pred uveljavitvijo Zakona o varstvu kulturne dediščine (v nadaljevanju ZVKD-1), glede 3. kriterija, da ima predlagatelj zagotovljena finančna sredstva v višini 50 %, kar ne prinaša dodatnih točk, glede 4. kriterija, da predvideni posegi ne prispevajo k ohranjanju avtentičnosti materialov, tehnologij, znanj in veščin in tako ne gre za ohranitev avtentičnih materialov, temveč za zamenjavo dotrajanih elementov, glede 5. kriterija pa, da je projekt pomemben na lokalni ravni in ima izkazane povezave z drugimi razvojnimi projekti in programi, saj cerkev leži na vzpetini nad razloženim naseljem in tako projekt prispeva h krajinski podobi in lokalni identiteti.

4. Zoper izpodbijano odločbo je tožeča stranka vložila tožbo v tem upravnem sporu zaradi bistvenih kršitev pravil upravnega postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. V zvezi s 1 kriterijem navaja, da ga je tožena stranka ocenila s 3 točkami, čeprav bi ji moralo biti dodeljenih 5 točk. Gre namreč za sakralni objekt iz 16. stoletja, ki je zaradi hude dotrajanosti danes nujno potreben obnove, glavne zunanje pomanjkljivosti objekta so poškodbe strešne kritine ter močno odpadanje zaključnih plasti fasade, poškodbe žlebov ter neustrezno odvajanje padavinske vode, poškodba zidov in odstopanje opek. Zaradi poškodb strehe prihaja posledično tudi do poškodb na fasadi, ki zato zamaka. Vidne so tudi poškodbe stavbnega pohištva, zlasti oken in vrat, nadaljnje izpostavljanje zidov vremenskim vplivom pa pomeni posledično rušenje delov zidov in nadaljevanje rušenja strešne kritine. Splošno gradbeno stanje objekta je slabo in je ogrožena tudi že njegova stabilnost, kar ogroža varnost ljudi in premoženja. Objekt ogroža okolico, saj ima središčno vlogo v naselju Y., mimo potekajo tudi javne površine, ki so javno dostopne, to je občinska javna pot, kategorizirana kot JP 804894- Y. Zaradi zatekanja vode se pojavljajo statične poškodbe, ki lahko posledično privedejo do popolne porušitve objektov. Razpisni kriterij je v tem delu tudi kontradiktoren, saj kolikor pride na objektu že do takšnega uničenja, kot jih tožena stranka navaja za maksimum točk, je za večino kulturnih spomenikov že prepozno in se jih ne da več ohranjati, vsaj ne v izvirnem smislu, kot ga zahtevajo ostali kriteriji (v večini primerov bi potemtakem šlo za nevarni objekt, ki se mora porušiti, gradijo pa se lahko npr. replike).

5. V zvezi z 2 kriterijem tožeča stranka navaja, da je le-ta izredno diskriminatoren, saj preferira le zelo pomembne kulturne spomenike izključno državnega pomena in dediščino, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Iz razpisa so tako avtomatično izključeni kulturni spomeniki lokalnega pomena, ki so prav tako pomembni za ohranjanje kulturne dediščine in nimajo velikih možnosti za sofinanciranje in so tako že na prvi pogled izločeni iz financiranja. Tako postavljen kriterij daje obenem prednost lokacijam, ki so do sedaj že tako ali tako prejemale več sredstev iz državnega proračuna, kar je dodatno absolutno diskriminatorno. Razpis daje vtis le o navidezni enakosti prijaviteljev, saj obenem določa še možnosti pridobitve dodatnih točk, ki so možne za zelo omejen krog prijaviteljev in se nanašajo na določbe ZTNP-1. 6. Glede 3. kriterija, ki se nanaša na zagotovljena lastna finančna sredstva prijavitelja projekta, tožeča stranka navaja, da je razpisna dokumentacija v tem delu zelo dvoumna, saj na eni strani predpisuje višino financiranja do 50 % upravičenih stroškov, obenem pa ne dodeljuje točk za 50 % lastno udeležbo. Pri tem pa nikjer v razpisni dokumentaciji ni omenjeno, zahtevano ali da bi se dalo iz samega besedila sklepati, da razpis predvideva točkovanje za projekte, ki zagotavljajo nad 50 % lastno udeležbo. S tem dejstvom je bila tožeča stranka seznanjena šele v odločbi, vsebinsko pa to ni bilo nikjer predhodno jasno zapisano, kakšne so posledice prenizke lastne udeležbe.

7. Tožeča stranka se tudi ne strinja z vrednotenjem po 4 kriteriju, ko je prejela 0 točk, saj bi po njenem mnenju morala dobiti 5 točk. Ta kriteriji se nanaša na pomembnost projekta za ohranitev avtentičnih materialov, tehnologij, znanj in veščin: projekt je pomemben za ohranitev avtentičnih materialov. Tožeča stranka navaja, da ima izvedba projekta izjemno pozitiven vpliv na ohranitev romanskega fragmenta. Reliefno romanski fragment je vzidan v vzhodnem delu severne zunanjščine župnijske cerkve X. v Y. Verjetno gre za pilastrski kapitel. Po njegovih robovih se navzgor dvigajo vogalni listi, ki se zaključujejo z navzdol obrnjenimi zametki brstov. Vmesni prostor prekriva dvoje vitic, ki se v spodnjem delu križata, v zgornjem pa združita in zaključujeta z odbitnim brstom. Sedanja cerkev v Y. je poznogotska stavba, pozidana v prvi četrtini 16. stoletja (1519), konec 18. stoletja pa kapasto obokana. Cerkev sestavljajo pravokotna ladja, enako širok in visok 5/8 sklenjen prezbiterij in ob njegovi južni strani postavljen zvonik. Notranjščino pokrivata baročna oboka, prezbiterij je kupolast, ladja pa trojno kapasta. V cerkvi je omembe vredna še prižnica iz druge četrtine 18. stoletja. Notranjost cerkve je baročna, ohranjena je tudi originalna prižnica iz 18. stoletja. Cerkev pa naj bi bila zgrajena iz ruševin gradu, ki je nekoč stal na hribu nad bližnjo vasjo Q. Iz tega razloga je projekt pomemben.

8. Prav tako se tožeča strank ne strinja z vrednotenjem po 5 kriteriju („Pomembnost projekta za vlogo v javnem dogajanju in za popularizacijo spomenika ter povezanost z drugimi razvojnimi projekti ali programi“), ko je prejela 1 točko in bi po njenem mnenju morala prejeti 3 točke. Navaja, da cerkev odlikuje izjemna lega v prostoru, vendar pa objekt v obstoječem stanju slabo vpliva na zunanjo podobo naselja krajine. Cerkev bo letos praznovala 500-letnico, ob njej pa potekajo tudi tradicionalne turistične prireditve Vincekovanje ter Praznik vina in domačij jedi, različni izleti in romanja, kar priča o njeni močni vpetosti v okolje in v ohranjanje domačih običajev ter tradicije. Mimo cerkve poteka znamenita svetovno znana Jakobova pot – Ogrska veja, v naselju pa pomeni turistično znamenitost, saj je osrednji in edini kulturnozgodovinski objekt javnega pomena, ki je tudi javno dostopen. Obrazložitev v tem delu je preohlapna, presplošna, ni strokovno podkrepljena in ne temelji na predloženi dokumentaciji oz. dokazih, zato tožena stranka meni, da bi morala strokovna komisija v skladu s Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov1 (v nadaljevanju Pravilnik) pridobiti dodatno strokovno mnenje.

9. Tožeča stranka uveljavlja še kršitev 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj se odločbe ne da preizkusiti po 214. členu ZUP. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so namreč izostali konkretni razlogi in okoliščine, ki so bili podlaga za sprejeto odločitev, saj tožena stranka argumentirano ne pojasnjuje razlogov, zaradi katerih je v obravnavanem primeru dodelila konkretno število točk, temveč v zvezi s tem ostaja zgolj na abstraktni ravni. V obrazložitvi odločbe zgolj predpis kriterijev iz razpisne dokumentacije ter skupna ocena točk, dodeljene točke po posameznih kriterijih, pri čemer ni podanih nobene obrazložitve, ki utemeljuje zatrjevano dodelitev točk. 10. Tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, in da samo meritorno odloči o zadevi tako, da vlogi tožeče stranke za sofinanciranje kulturnega projekta na področju kulturne dediščine ugodi. Prav tako zahteva povrnitev plačane sodne takse.

11. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in se zavzema za njeno zavrnitev. Navaja, da so razlogi, zaradi katerih je tožena stranka zavrnila vlogo tožeče stranke obrazloženi in jasni. V zvezi s 1 kriterijem pojasnjuje, da je tožeči stranki dodelila 3 točke in v izpodbijani odločbi tudi obrazložila svojo odločitev. V zvezi s kriterijem 2 je navedla, da je projekt prejel 1 točko zato, ker je bil razglašen za spomenik lokalnega pomena pred uveljavitvijo ZVKD-1. Pojasnjuje, da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oz. meril z zakonom, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa, saj javni razpis predstavlja materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev.

12. V zvezi s 3 kriterijem, ki se nanaša na zagotovljena lastna finančna sredstva tožena stranka navaja, da bi lahko tožeči stranki podelila 1 točko, če bi imela zagotovljena finančna sredstva nad 50 %, pri čemer je tožeča stranka v vlogi sama navedla, da ima zagotovljenih natanko 50 % sredstev vrednosti projekta.

13. Po 4 kriteriju tožena stranka tožnici ni podelila nobene točke, saj je ocenila, da objekt ni pomemben, v nadaljevanju pa je dodatno obrazložila svojo odločitev, in sicer je izhajala iz popisov del in predračunov tesarstva in krovstva A., d.o.o., prav tako je obrazložila, zakaj se gradbeno obrtniška dela v ničemer ne ločijo od del na objektih, ki niso kulturna dediščina, saj je uporaba sušilnega ometa B., ki kot vezivo uporablja cement, v nasprotju s pristopi pri obnovah kulturne dediščine, ki zahtevajo izključno apneno tehnologijo.

14. Glede 5. kriterija, za katerega je tožena stranka tožeči dodelila 1 točko, pa pojasnjuje, da je projekt pomemben na lokalni ravni in ima izkazane povezave z drugimi razvojnimi projekti in programi, saj cerkev leži na vzpetini nad razloženim naseljem, projekt pa prispeva k krajinski podobi in lokalni identiteti.

15. Tožba je utemeljena.

16. V obravnavani zadevi se je tožeča stranka z vlogo z dne 21. 1. 2019 prijavila na sklop 1 spomeniško-varstvenega projektnega razpisa z oznako JPR2-SVP-2019-20. Navedeni Javni razpis je bil objavljen v skladu z določbami 114. člena ZUJIK ter 5. in 6. člena Pravilnika. Tako drugi odstavek 6. člena Pravilnika določa, da besedilo objave poziva in razpisa vsebuje podatke, določene z zakonom, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo. ZUJIK pa v 114. členu določa, da mora besedilo objave javnega razpisa vsebovati tudi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci. Pri tem je podrobnejše kriterije in merila za izbor projektov upravičencev določil Javni razpis v točki 9. Tako je bilo mogoče pri kriteriju 1 „Ogroženost predmeta prijave zaradi človekovih ali drugih zunanjih vplivov“ doseči od 0 do 5 točk, pri kriteriju 2 „Pomembnost spomenika“ od 1 do 5 točk, pri kriteriju 3 „Zagotovljena lastna finančna sredstva prijavitelja projekta“ od 1 do 3 točke, pri kriteriju 4 „Pomembnost projekta za ohranitev avtentičnih materialov, tehnologij, znanj in veščin“ od 0 do 5 točk in po kriteriju 5 „Pomembnost projekta za vlogo v javnem dogajanju in za popularizacijo spomenika ter povezanost z drugimi razvojnimi projekti ali programi“ od 0 do 3 točke. Dodatni 2 točki je bilo mogoče doseči, če je objekt spadal v območje lokacije Triglavskega narodnega parka po 9. členu ZTNP-1. 17. V skladu z 11. členom Pravilnika je ocenjevanje in vrednotenje ustreznih vlog izvedla strokovna komisija, ki je bila pristojna za določeno razpisno področje. Strokovna komisija lahko za program ali projekt, ki sodi na več področij, pridobi mnenje druge strokovne komisije s področja, ki ga zajema program ali projekt (prvi odstavek 11. člena Pravilnika). Strokovna komisija oceni in ovrednoti programe in projekte glede na v pozivu ali razpisu določen namen in cilje, cilje kulturne politike ter strokovne in druge kriterije za ocenjevanje in vrednotenje programa oz. projekta, ko so bili določeni v objavi poziva ali razpisa (tretji odstavek 11. člena Pravilnika).

18. V postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, saj jim mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev skladno s pogoji razpisa. Tudi v postopku dodeljevanja sredstev je namreč treba upoštevati načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS).2 Uspeh na razpisu pa je pri vsakem prijavitelju odvisen zlasti od tega, kako je vloga prijavitelja vrednotena glede na v razpisu vnaprej določene kriterije.

19. V primerih sodne kontrole v postopkih javnih razpisov je sodišče omejeno le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, pri čemer se sodišče ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je upravna odločba obrazložena z razumnimi razlogi. Presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov je tako zadržana in sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje,3 pri čemer mora biti odločba, izdana v postopku javnega razpisa ustrezno obrazložena v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP.4 Odločanje o vlogah za sofinanciranje iz javnih sredstev, prijavljenih na javne razpise sicer ne predstavlja upravne zadeve (2. člen ZUP), temveč drugo javnopravno stvar iz 4. člena ZUP, zato se pravila ZUP uporabljajo subsidiarno in smiselno.5 _Glede kriterija 1:_

20. Glede kriterija 1 „Ogroženost spomenika/predmeta prijave zaradi človekovih ali drugih zunanjih vplivov“ je tožena stranka v izpodbijani odločbi obrazložila, da je iz priložene dokumentacije razbrati, da je strešna kritina sicer dotrajana, mestoma poškodovana, a objekt ni statično ogrožen, ter da predvideni posegi zajemajo vsebine, kjer je brez intervencije izguba originalnosti in tudi določene mere spomeniškovarstvenih lastnosti verjetna. S tem je tožena stranka obrazložila kriterij dodeljenih 3 točk, in sicer da je ogroženost spomenika/predmeta prijave srednja, in da ima predmet prijave poškodbe, ki ogrožajo posamezne varovane lastnosti predmeta prijave.

21. Tako stopnja ogroženosti spomenika/predmeta prijave ni velika, da bi zaradi poškodb grozila nevarnost uničenja in porušitve spomeniških/varovanih lastnosti, za kar bi tožeča stranka lahko pridobila 5 točk. Kljub opisu ogroženosti spomenika pod točko VI Prijavnega obrazca, v katerem je tožeča stranka navedla, da je ogrožena stabilnost cerkve, in da izpostavljanje zidov vremenskim vplivom pomeni posledično rušenje delov zidov in nadaljevanje rušenja strešne kritine, sodišče ugotavlja, da tožeča stranka dejansko želi financirati obnovo strehe in površine fasade in notranjih sten, saj iz Prijavnega obrazca izhaja tudi, da se bo v sklopu projekta v celoti obnovila streha, sanirala se bo poškodovana fasada in notranji ometi Zato je izpodbijana odločba dovolj konkretno obrazložena, da opravičuje dodelitev 3 točk po 1 kriteriju in zaključek, da stabilnost objekta ni ogrožena.

_Glede kriterija 2:_

22. Sodišče se ne strinja z zatrjevanji tožeče stranke, da je kriterij 2 „Pomembnost spomenika“ izredno diskriminatoren, saj preferira pomembne kulturne spomenike izključno državnega pomena in dediščino, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, pri čemer so avtomatično izključeni kulturni spomeniki lokalnega pomena.

23. Ustavna pravica enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena URS) se pri javnih razpisih odraža v enakopravnem obravnavanju vseh subjektov, ki se prijavijo na razpis in pomeni enake pogoje in jasna merila za vse.6 Pri javnih razpisih gre za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na javni razpis, pod enakimi pogoji ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oz. ne bodo deležni sofinanciranja iz proračuna Republike Slovenije oz. iz namenskih sredstev EU. Ker je javni razpis tisti, ki predstavlja materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev, se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oz. meril z zakonom (ali morebitni z drugimi relevantnimi pravnimi podlagami) ne pa njihova primernost.7

24. Sporni kriterij „Pomembnost spomenika“, katerega diskriminatornost uveljavlja tožeča stranka, je bil kot kriterij 2 jasno določen v javnem razpisu in torej znan vsem prijaviteljem še pred vložitvijo vlog. Očitno je tožena stranka ocenila, da je tudi pomembnost spomenika v smislu, za kakšne vrste spomenik gre (lokalnega, državnega oz. širšega pomena) odločilen dejavnik pri dodeljevanju sredstev. Tako je kulturni spomenik, ki je bil razglašen za spomenik lokalnega pomena oz. je bil razglašen za spomenik pred uveljavitvijo ZVKD-1 prejel 1 točko, kulturni spomenik, razglašen za spomenik državnega pomena je prejel 3 točke, kulturni spomenik, ki je bil uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine ali ima znake evropske dediščine pa je prejel 5 točk. Projekt je lahko prejel dodatni 2 točki, če se je nahajal na območju Triglavskega narodnega parka. Komisija pri ocenjevanju tega kriterija ni imela nikakršne možnosti, da bi lahko tožničin projekt, ki je bil razglašen za spomenik lokalnega pomena, kar je bilo med strankama nesporno, uvrstil v katero drugo alinejo kot v 1. alinejo tega kriterija, po katerem je tožeča stranka zato prejela 1 točko.

25. Tožeča stranka pa s svojimi tožbenimi ugovori, da je kriterij 2 diskriminatoren, češ da se s takšnim točkovanjem preferira financiranje spomenikov državnega in mednarodnega pomena v primerjavi s spomeniki, ki so locirani bolj na obrobnih obmejnih območjih, dejansko uveljavlja neprimernost tega kriterija, česar pa sodišče v upravnem sporu, kot je obrazloženo zgoraj, ne more presojati.

_Glede kriterija 3:_

26. V zvezi s kriterijem 3 „Zagotovljena lastna finančna sredstva prijavitelja projekta“, sodišče ugotavlja, da je tožena stranka nepravilno uporabila materialno pravo, ko je tožeči stranki dodelila 0 točk in obrazložila, da ima prijavitelj zagotovljena finančna sredstva v višini 50%, kar ne prinaša dodatnih točk. Komisija je po kriteriju 3 smela prijaviteljem dodeliti 1 točko, če ima prijavitelj zagotovljena finančna sredstva v višini nad 50% do vključno 70% vrednosti projekta; 2 točki, če ima prijavitelj zagotovljena finančna sredstva v višini nad 70% do vključno 90% vrednosti projekta in 3 točke, če ima prijavitelj zagotovljena finančna sredstva v višini nad 90% vrednosti projekta. Po kriteriju 3 (enako kot po kriteriju 2) tako ni bilo predvideno, da bi komisija lahko dodelila 0 točk, kot je to predvideno po kriterijih 1, 4 in 5. 27. Glede na to, da je v poglavju 8 Javnega razpisa, v točki 4 med drugim določeno tudi, da mora prijavitelj imeti zagotovljena sredstva v višini najmanj 50 % upravičenih stroškov predlaganih posegov, ob upoštevanju dejstva, da kriteriji 1, 4 in 5 vsebujejo tudi možnost, da lahko prijavitelj prejme 0 točk, kriterij 3 pa tega ne vsebuje, je treba po stališču sodišča kriterij 3 razlagati tako, da prijavitelj mora dobiti vsaj 1 točko, če zagotavlja najmanj 50 % financiranje iz lastnih sredstev. Prijavitelj namreč ne more zagotavljati manj kot 50 % lastnih sredstev. Tožena stranka je zato v tem delu nepravilno uporabila materialno pravo, zato je v tem delu podana bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 1. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

_Glede kriterija 4:_

28. Sodišče nadalje ugotavlja, da je izpodbijana odločba neobrazložena v delu, ki se nanaša na kriterij 4 „Pomembnost projekta za ohranitev avtentičnih materialov, tehnologij, znanj in veščin“. Po kriteriju 4 Javnega razpisa prijavitelj ne prejme nobene točke, če projekt ni pomemben ali prejme 5 točk, če je kriterij pomemben. Tožena stranka je v obravnavani zadevi odločila, da projekt ni pomemben za ohranitev avtentičnih materialov, tehnologij, znanj in veščin, pri čemer je navedla, da ne gre za ohranitev avtentičnih materialov, temveč za zamenjavo dotrajanih elementov.

29. Tako so utemeljena tožbena zatrjevanja, da je v tem delu obrazložitev tožene stranke nekonkretizirana, saj niso navedeni razlogi, zakaj in na podlagi česa je tožena stranka štela, da gre zgolj za zamenjavo dotrajanih elementov. V zvezi z izpolnjevanjem kriterija 4, je tožeča stranka v Prijavnem obrazcu pod točko VII obširno pojasnila, na kaj bo izvedba projekta vplivala, tožena stranka pa se do teh navedb ni opredelila. Načelo materialne resnice (8. člen ZUP) in načelo proste presoje dokazov (10. člen ZUP) namreč narekujeta, da komisija oceni navedbe prijaviteljev iz vlog, s katerimi so se prijavitelji prijavili na javni razpis, tožena stranka pa se je do teh navedb dolžna opredeliti v izdani odločbi, še posebej, če prijavitelju ni uspelo na javnem razpisu.8 Tožena stranka je sicer dodatne obširne razloge, ki po njenem mnenju utemeljujejo njeno odločitev, navedla šele v odgovoru na tožbo, kar pa ne zadošča, saj morajo biti razlogi za izpodbijano odločitev konkretno navedeni v obrazložitvi odločbe.

30. Po obrazloženem, v tem delu izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1. _Glede kriterija 5:_

31. Prav tako izpodbijana odločba ni obrazložena v delu, ki se nanaša na kriterij 5 „Pomembnost projekta za vlogo v javnem dogajanju in za popularizacijo spomenika ter povezanost z drugimi razvojnimi projekti in programi.“ Tožena stranka je tožeči stranki za ta kriterij dodelila 1 točko in obrazložila, da je projekt pomemben na lokalni ravni in ima izkazane povezave z drugimi razvojnimi projekti in programi, da cerkev leži na vzpetini nad razloženim naseljem, in da projekt prispeva k krajinski podobi in lokalni identiteti. Tožeča stranka je tudi za ta kriterij v prijavnem obrazcu pod točko VIII pojasnila, zakaj je cerkev močno vpeta v okolje ter v ohranjanje domačih običajev ter tradicije, tožena stranka pa se do teh odločilnih navedb v izpodbijani odločbi ni opredelila, zato je prav tako podana bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1. 32. Sodišče pa kot neutemeljena zavrača tožbena zatrjevanja, da bi morala komisija pred vrednotenjem 5. kriterija v skladu s Pravilnikom pridobiti dodatno strokovno mnenje. Pravilnik v prvem odstavku 11. člena, ki ureja ocenjevanje in vrednotenje vlog, sicer res določa, da lahko strokovna komisija za program ali projekt pridobi mnenje druge strokovne komisije, vendar le, če gre za program ali projekt, ki sodi na več področij. V obravnavani zadevi pa tožničin projekt zamenjave strešne kritine, pleskanje notranjosti in obnove fasade na cerkvi X. v Y. ne sodi na več področij, saj tožeča stranka niti ne zatrjuje, na katero dodatno področje, bi naj projekt še spadal. Pristojna komisija namreč ocenjuje zgolj navedbe iz vlog prijaviteljev in ne ugotavlja dejstev in okoliščin, ki jih prijavitelji niso sami navedli, prav tako ne izvaja dokazov po uradni dolžnosti.9 _Sklepno:_

33. Po obrazloženem, je sodišče zaradi bistvenih kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1 in zaradi kršitve materialnega prava, v skladu s 3. in 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo le-ta moral ponovno opraviti točkovanje tožnikove vloge, upoštevajoč kriterije iz Javnega razpisa ter v primeru ponovne izdaje zavrnilne odločbe, svojo odločitev ustrezno obrazložiti.

34. Tožnica je sicer predlagala, naj sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije tako, da njeni vlogi za sofinanciranje kulturnega projekta na področju kulturne dediščine ugodi. Sodišče pojasnjuje, da v obravnavani zadevi podatki postopka ne dajejo zanesljive podlage za sodno odločanje o stvari, saj je treba glede na relevantno pravno podlago najprej ugotoviti pravilno dejansko stanje in nato ponovno opraviti točkovanje vloge, pisno odločbo pa ustrezno obrazložiti. Razen tega z vidika ustavne podlage (tretji odstavek 120. člena in 157. člen URS) velja, naj sodišče v upravnih zadevah le izjemoma odloča o stvari sami, še zlasti če sama presoja zakonitosti ne bi zadovoljila namena, zaradi katerega se ti akti preizkušajo v upravnem sporu. To izhaja tudi iz določb prvega odstavka 7. člena ZUS-1 in 65. člena tega zakona.10 Vendar za tak primer, ko bi sodno odločanje moralo nadomestiti upravno odločanje, ker bi drugačno ravnanje pomenilo nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva, ali ker bi to zahtevala narava pravice ali varstvo ustavne pravice, v obravnavani zadevi ne gre. Prav tako ni podana nobena od okoliščin iz 1. in 2. točke prvega odstavka 65. člena ZUS-1. 35. Zaradi kršitev pravil postopka, ki jih mora odpraviti organ, sodišče samo ni moglo odločiti o stvari in tudi ni razpisalo glavne obravnave, pač pa je odločilo na seji (analogna uporaba prvega odstavka 65. člena ZUS-1).

36. V zvezi z zahtevo tožeče stranke za povračilo stroškov sodne takse, sodišče slednji pojasnjuje, da ji bo sodna taksa za postopek v znesku 148,00 EUR v skladu s tretjim odstavkom 36. člena in prvim odstavkom 37. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) vrnjena s strani sodišča po uradni dolžnosti. Drugih stroškov postopka pa tožeča stranka ni zahtevala, zato sodišče o njih ni odločalo (prvi odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Ur. l. RS št. 43/10 in 62/16. 2 Tako sodba UPRS I U 241/2012 z dne 25. 9. 2012. 3 Tako sodbe UPRS I U 241/2012 z dne 25. 9. 2012, I U 854/2017 z dne 14. 6. 2018, I U 1212/2011 z dne 9. 2. 2012, I U 1344/2017 z dne 5. 2. 2019 in I U 1344/2017 z dne 5. 2. 2019. 4 214. člena ZUP določa, da mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. 5 Tako sodbi VSRS X Ips 357/2015 z dne 5. 4. 2017 in X Ips 45/2021 z dne 2. 3. 2022 ter sodbe UPRS I U 1212/2011 z dne 9. 2. 2012, I U 1722/2012 z dne 16. 4. 2013 in I U 864/2016 z dne 14. 3. 2017. 6 Tako sodba VSRS X Ips 45/2021 z dne 2. 3. 2022. 7 Tako sodba VSRS X Ips 409/2012 z dne 18. 12. 2013. 8 Več o tem Katja Štemberger: Nekatera vprašanja smiselne uporabe Zakona o splošnem upravnem postopku v postopkih javnega razpisa za (so)financiranje iz javnih sredstev, Javna uprava 2020/3-4, str. 98. 9 Tako K. Štemberger, kot zgoraj, str. 98. 10 Tako sodba UPRS I U 881/2015 z dne 30. 5. 2017.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia