Jedro

Tožnik je predložil zdravniško potrdilo osebne zdravnice, da zaradi bolezni ni sposoben sodelovati v postopku izredne odpovedi. Ker v zdravniškem potrdilu ni bila opredeljena kakšna dodatna relevantna okoliščina, ki bi kazala na to, da zaradi svojega zdravstvenega stanja ali njegovega nenadnega poslabšanja tožnik zagovora ne more podati (niti v pisni obliki), ter glede na kratek rok, ki ga je imela toženka na voljo za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od nje ni bilo mogoče pričakovati, da preloži zagovor.

Pri presoji utemeljenosti očitka kršitve, kot je določena v 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, da delavec krši navodila pristojnega zdravnika, se izhaja iz predpostavke, da je v času bolniškega staleža prepovedana vsaka aktivnost, razen tiste, ki je izrecno dovoljena (z navodili pristojnega, v tožnikovemu primeru osebnega zdravnika), kar jasno izhaja iz 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih je citiralo sodišče prve stopnje, in sodne prakse.

Sodišče mora ugotoviti, kakšna navodila je dal pristojni zdravnik delavcu, in ali je ta navodila mogoče razumeti kot dovoljenje za odhod iz kraja bivanja. Pri tem ne sme zgolj nekritično slediti izpovedi osebnega zdravnika o hipotetičnem naknadnem dovoljenju za določeno ravnanje, temveč mora upoštevati vse relevantne okoliščine, tudi predhodna navodila oziroma zahtevano dolžno ravnanje delavca. Naknadno odobritev osebnega zdravnika je treba presojati v okviru njegovih predhodnih navodil.

Izrek

I.Pritožbi toženke se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (točke I, II, III, ugodilni del točke IV, V, VI in VII izreka) spremeni tako, da se glasi:

I."I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

1."1. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 6. 2024 je nezakonita in se razveljavi.

2.Ugotovi se, da pogodba o zaposlitvi z dne 16. 8. 2021 še vedno velja in da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 6. 7. 2024, ampak še naprej traja s pravicami iz tega razmerja.

3.Toženka je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, ga prijaviti v obvezna zavarovanja in mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja za čas od 6. 7. 2024 dalje.

4.Toženka je dolžna tožniku za čas od 6. 7. 2024 do vrnitve na delo obračunati nadomestilo plače v znesku 1.996,40 EUR bruto za vsak posamezni mesec in mu po plačilu davkov in prispevkov izplačati neto zneske skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila.

5.Toženka je dolžna tožniku plačati 15.910,40 EUR pogodbene kazni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6.Toženka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v roku 8 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II.Tožnik krije sam svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje."

II.Pritožba tožnika se zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III.Tožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 6. 2024 nezakonita in jo je razveljavilo (točka I izreka) in da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 6. 7. 2024, ampak je trajalo do 6. 5. 2025 (točka II izreka). Toženki je naložilo, da za čas od 6. 7. 2024 do 6. 5. 2025 tožnika prijavi v obvezna zavarovanja, mu prizna pravice iz delovnega razmerja in mu plača neto nadomestila plače od bruto zneska 1.996,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu do plačila (točka III izreka). Naložilo ji je plačilo denarnega povračila v višini 9.944,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa je zahtevek iz tega naslova zavrnilo (točka IV izreka). Naložilo ji je še plačilo pogodbene kazni 15.910,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka V izreka). Odločilo je, da je toženka dolžna povrniti stroške postopka, in sicer znesek 1.079,33 EUR tožniku (točka VI izreka), znesek 354,66 EUR pa na račun sodišča prve stopnje (točka VII izreka).

2.Zoper odločitev o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi in zavrnilni del sodbe glede denarnega povračila se sam in po pooblaščenki pritožuje tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker na naroku, na katerem se je opredelil do predloga toženke za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, ni pravilno navedlo višine denarnega povračila. Predlagani dokazi so bili ustrezno substancirani, zato bi jih sodišče prve stopnje moralo izvesti. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ne strinja se z obrazložitvijo, da bi lahko v času od obiska osebne zdravnice do 3. 6. 2024 pripravil pisni zagovor glede na to, da je bil sposoben komunicirati s pooblaščencem A. A. Nasprotuje presoji sodišča prve stopnje, da je delovno razmerje tožnika pri toženki prenehalo 6. 5. 2025. Vztraja pri reintegracijskem zahtevku. Sodišče prve stopnje bi lahko pogodbo o zaposlitvi razvezalo le, če se tožnik ne bi želel vrniti na delovno mesto. Razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo, so skopi, pri čemer se ni opredelilo do trditev tožnika glede trajanja zaposlitve pri toženki, da se dobro razume s sodelavci idr. V primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi je upravičen do najvišjega denarnega povračila v višini 18 plač. Pri odmeri denarnega povračila sodišče prve stopnje ni upoštevalo vseh relevantnih okoliščin, ki vplivajo na zaposljivost, zlasti ne tožnikovih zdravstvenih težav. Priglaša stroške pritožbe.

3.Tožnik je dne 1. 9. 2025 vložil še dopolnitev pritožbe. Na pritožbeni obravnavi je tožnik podal ugovore glede vpogleda v sms sporočila B. B. z dne 7. 7. 2024. Ker je tožnik trditve v zadnji dopolnitvi pritožbe ter nove ugovore na pritožbeni obravnavi podal po izteku 15-dnevnega pritožbenega roka, jih pritožbeno sodišče kot prepoznih ni upoštevalo.

3.Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje toženka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je bil režim bolniškega staleža naknadno prirejen za potrebe postopka izredne odpovedi in je v nasprotju z odločbo ZZZS z dne 29. 3. 2024. Izpostavlja izpoved osebne zdravnice, da potrdilo z dne 31. 5. 2024 ni v skladu s citirano odločbo ZZZS. Šlo je za nespoštovanje navodil ZZZS, kar se je poskušalo upravičiti z izdajo novega zdravniškega potrdila. Vsebina tega potrdila (predvsem omemba pridobivanja novih znanj in veščin) je očitno prilagojena situaciji, v kateri se je znašel tožnik. Tožnik je opravljal detektivski izpit 17. 4. 2024, ko naj bi bil v izredno slabem zdravstvenem stanju. Opravljanje detektivskega izpita na dan, ko naj bi se tožniku poslabšalo zdravstveno stanje in je prejel terapijo, ni mogoče šteti za aktivnost, ki bi bila usmerjena v okrevanje ali čimprejšnjo vrnitev na delo. Objektivno ne pomeni sproščujoče aktivnosti. Navodila specialista z dne 5. 12. 2023 ne vsebujejo opravljanja detektivskega izpita. Tožnik je ravnal v nasprotju z njimi, pri čemer ni poskrbel za ustrezno obvestitev osebne zdravnice. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo izpovedi osebne zdravnice, da si težko predstavlja, da bi šel tožnik na izpit in da bi ga težko opravljal glede na izvide. Glede neprimernih in grozečih sporočil nadrejenemu C. C. navaja, da določbe internega akta toženke v opisu kršitve ne določajo subjektivne prizadetosti nadrejenega. Za obstoj kršitve zadošča že objektivna žaljivost in grobost ravnanja do sodelavcev. Zloraba bolniškega staleža samostojno zadostuje za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Izpolnjen je pogoj takojšnjega prenehanja delovnega razmerja zaradi porušenega zaupanja.

4.Stranki sta odgovorili na pritožbo nasprotne stranke in predlagali, da se pritožbi zavrneta. Tožnik priglaša stroške odgovora.

5.Pritožba tožnika ni utemeljena; pritožba toženke je utemeljena.

6.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v mejah razlogov, navedenih v pritožbah, ter pri preizkusu po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

7.Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je detektiv vročil tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 6. 2024 tako, da jo je skladno s 146. členom ZPP pustil v nabiralniku, na vratih njegovega stanovanja pa je pustil obvestilo, kje se nahaja pisemska pošiljka, saj je tožnik sprejem pisemske pošiljke odklonil. Tožnik je dejansko prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi in zoper njo tudi pravočasno vložil tožbo, zato morebitne nepravilnosti pri vročanju tudi ne bi mogle vplivati na zakonitost odpovedi. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da se je zakoniti zastopnik toženke, ki je edini pristojen za podajo odpovedi, z vsemi razlogi seznanil 23. 5. 2024, ko je podal pisno obdolžitev tožniku, zato je odpoved podana znotraj roka iz drugega odstavka 109. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Pritožbeno sodišče soglaša s temi dejanskimi in pravnimi razlogi sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na pravilnost vročitve odpovedi po detektivu in njeno pravočasnost.

8.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženka spoštovala tudi svojo obveznost iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1 in tožniku omogočila zagovor, ki ga ni bila dolžna preložiti. Tožnik je sicer preko A. A. zaprosil za preložitev zagovora, vendar ni izkazal utemeljenih razlogov za to, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Tudi če je bilo A. A. pooblastilo omejeno le na posredovanje prošnje za preložitev zagovora in zdravniškega potrdila toženki, kot navaja tožnik, je pravilna utemeljitev sodišča prve stopnje, da je za preložitev zagovora (če to dopušča kratek čas, v katerem mora delodajalec podati izredno odpoved) potrebno konkretno pojasnilo zdravstvenih težav in predložitev ustrezne medicinske dokumentacije (prim. sodbi Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 128/2015 z dne 27. 10. 2015 in VIII Ips 176/2016 z dne 6. 12. 2016). Tožnik je predložil zdravniško potrdilo osebne zdravnice, da zaradi bolezni ni sposoben sodelovati v postopku izredne odpovedi. Ker v zdravniškem potrdilu ni bila opredeljena kakšna dodatna relevantna okoliščina, ki bi kazala na to, da zaradi svojega zdravstvenega stanja ali njegovega nenadnega poslabšanja tožnik zagovora ne more podati (niti v pisni obliki), ter glede na kratek rok, ki ga je imela toženka na voljo za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od nje ni bilo mogoče pričakovati, da preloži zagovor, določen za 3. 6. 2024.

9.Toženka je v izredni odpovedi tožniku prvenstveno očitala, da je bil v času bolniškega staleža neupravičeno odsoten z doma in ni spoštoval navodila osebne zdravnice s tem, ko se je v določenih dnevih v mesecu novembru in decembru 2023 udeležil strokovnega usposabljanja za detektiva,1 dne 17. 4. 2024 pa še detektivskega izpita. V zvezi s tem očitkom je sodišče prve stopnje na podlagi izpovedi tožnika in njegove osebne zdravnice ugotovilo, da je imel tožnik dovoljenje osebne zdravnice za odhode iz kraja bivanja, ko se je udeležil strokovnega usposabljanja za detektiva in detektivskega izpita. Zaključilo je, da tožnik ni nedovoljeno zapustil kraja svojega prebivališča.

10.Pri presoji utemeljenosti očitka kršitve, kot je določena v 8. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1),2 da delavec krši navodila pristojnega zdravnika, se izhaja iz predpostavke, da je v času bolniškega staleža prepovedana vsaka aktivnost, razen tiste, ki je izrecno dovoljena (z navodili pristojnega, v tožnikovemu primeru osebnega zdravnika), kar jasno izhaja iz 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih je citiralo sodišče prve stopnje, in sodne prakse.3 Za presojo, ali je tožnik spoštoval navodila v času bolniškega staleža, kot se mu očita v odpovedi, je bistveno, kakšna so bila navodila4 in ali jih je tožnik spoštoval, kot je sodišče prve stopnje sicer pravilno zapisalo v 12. točki obrazložitve. Kljub temu v nadaljevanju tožnikovega ravnanja - udeležbe na detektivskem izpitu 17. 4. 2024 ni presojalo z vidika podanih navodil osebne zdravnice, temveč je zgolj zaključilo, da je imel tožnik naknadno odobritev oziroma dovoljenje za odhod iz kraja bivanja.

11.Kot rečeno, mora sodišče pri presoji naknadne odobritve upoštevati tudi, kakšna navodila je delavec prejel oziroma katera je bil dolžan upoštevati (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 37/2017 z dne 5. 9. 2017). Sodišče mora ugotoviti, kakšna navodila je dal pristojni zdravnik delavcu, in ali je ta navodila mogoče razumeti kot dovoljenje za odhod iz kraja bivanja. Pri tem ne sme zgolj nekritično slediti izpovedi osebnega zdravnika o hipotetičnem naknadnem dovoljenju za določeno ravnanje, temveč mora upoštevati vse relevantne okoliščine, tudi predhodna navodila oziroma zahtevano dolžno ravnanje delavca. Naknadno odobritev osebnega zdravnika je treba presojati v okviru njegovih predhodnih navodil. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje nepopolno oziroma zmotno ugotovilo relevantna dejstva, kot pravilno opozarja toženka v pritožbi. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 347. člena ZPP opravilo pritožbeno obravnavo, na kateri je prebralo vse listine v spisu in zapisnik o izpovedi tožnika, zakonitega zastopnika toženke, prič C. C. in A. A. ter osebne zdravnice tožnika D. D. Dokaza z zaslišanjem osebne zdravnice in zakonitega zastopnika toženke je ponovilo. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem specialistke psihiatrije E. E., ki ga je tožnik v tožbi predlagal v zvezi z učinki zdravil na njegovo zdravstveno stanje, torej za dokazovanje drugega dejstva. Na podlagi dopolnjenega dokaznega postopka v povezavi s prvostopenjskim dokaznim postopkom pritožbeno sodišče ocenjuje, da so v zadevi ugotovljena vsa odločilna dejstva in da ta materialnopravno utemeljujejo zavrnitev tožbenega zahtevka v celoti.

12.Iz izpovedi tožnika in osebne zdravnice izhaja, da je imel tožnik v času odsotnosti z dela zaradi psihičnih težav (depresija in anksioznost) predpisan aktivni bolniški stalež. Osebna zdravnica tožnika je upoštevala navodila iz izvida specialistke psihiatrije z dne 5. 12. 2023, v katerih so tožniku svetovane ustrezne in sproščujoče aktivnosti, redna telesna dejavnost, in tožniku dala ustna navodila, da so dovoljeni izhodi iz kraja bivanja za nekaj, kar pripomore k hitrejšemu okrevanju in zdravljenju, tj. za sproščujoče dejavnosti. Zdravnica je povedala, da je 16. 4. 2024 tožnik klical v ambulanto, opravila sta preiskave, dobil je novo terapijo z zdravili, vendar je šlo za drugo bolezen, in sicer za akutno prezentacijo bolezni. Tožnik je takrat ni vprašal, ali se lahko udeleži izpita, niti ne 17. 4. 2024. Zdravnica je vedela, da se tožnik dodatno izobražuje, ni pa vedela, da ima dne 17. 4. 2024 tožnik detektivski izpit. O tem se s tožnikom nista pogovarjala. Izpovedala je še, da težko reče, kaj je za koga sproščujoča dejavnost, da pa se o tem s tožnikom nista nikoli pogovarjala.

13.Pritožbeno sodišče glede na izpoved osebne zdravnice pritrjuje pritožbi toženke, da opravljanje detektivskega izpita dan po tem, ko naj bi se tožniku poslabšalo zdravstveno stanje in je prejel novo terapijo, ni mogoče šteti za aktivnost, ki bi bila usmerjena v okrevanje ali čimprejšnjo vrnitev na delo. Aktivni bolniški stalež zaradi psihičnih težav (depresija in anksioznost) ni namenjen temu, da delavec hodi na detektivski izpit. Opravljanje celodnevnega5 (detektivskega) izpita predstavlja stres in napor in se v nobenem primeru ne more šteti za sproščujočo dejavnost. Tožnik bi moral, preden je odpotoval iz kraja svojega bivanja na detektivski izpit, preveriti, ali to lahko stori. Ker tega ni storil, je s tem, ko se je udeležil detektivskega izpita, ki objektivno gledano ne predstavlja sproščujoče aktivnosti, kršil bolniški red oziroma navodila zdravnika. Tega ne spremeni kasnejše potrdilo osebne zdravnice z dne 31. 5. 2024, ki vsebuje dovoljenje za prosto zapuščanje stalnega bivališča in pridobivanje novih znanj ali veščin. Potrdilo je tožniku izdala po tem, ko se je oglasil pri njej in ji povedal, da je prejel pisno obdolžitev, iz njene izpovedi pa tudi jasno izhaja, da je tožnik predhodno ni prosil za dovoljenje, da se izpita udeleži, odhodov tožnika ni beležila v zdravstveni karton, kar je v nasprotju z odločbo ZZZS z dne 29. 3. 2024.

14.S tem je po presoji pritožbenega sodišča podan utemeljen razlog za izredno odpoved po 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnik ni imel predhodnega dovoljenja osebne zdravnice za udeležbo na izpitu, udeležba na izpitu pa tudi ni skladna z navodili, ki jih je imel v času bolniškega staleža. Za zakonitost podane odpovedi zadostuje že obstoj tega odpovednega razloga, zato se pritožbeno sodišče ne opredeljuje do pritožbenih navedb toženke, ki se nanašajo na obstoj odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 zaradi pošiljanja neprimernih in grozečih sporočil nadrejenemu C. C.

15.V zvezi s presojo, ali ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank z delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka, kar je kot nadaljnji pogoj za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi določeno v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnik nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi sploh ni uveljavljal iz razloga, da ni obstajal pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Dokler tega ne zatrjuje, toženke dolžnost dokazovanja ne zadene (prim. sodbi Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 38/2016 z dne 21. 6. 2016 in VIII Ips 70/2016 z dne 11. 10. 2016). Vseeno se je pritožbeno sodišče oprlo na izpovedi zakonitega zastopnika toženke ugotovljeno porušeno zaupanje do tožnika. Tožnik je opravljal varnostno kritične naloge. Zakoniti zastopnik toženke je povedal, da v primeru ugotovljene zlorabe bolniškega staleža v 99 % primerov (enako kot v tožnikovem primeru) ukrepajo z izredno odpovedjo, da imajo etični kodeks, ki se ga morajo držati in da v vseh primerih nedovoljenih ravnanj reagirajo z izredno odpovedjo. Nad ugotovljeno izgubo zaupanja zaradi kršitev navodil zdravnika ne pretehta zdravstveno stanje tožnika, ki jo je kot okoliščino v korist tožnika ugotovilo sodišče prve stopnje. Kot rečeno, tožnik ni zatrjeval okoliščin v zvezi z neizpolnjevanjem pogoja iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, ugotovljene okoliščine pa utemeljujejo nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja med strankama do izteka odpovednega roka.

16.Po drugem odstavku 125. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa (KPDŽP) je ob ugotovljenem nezakonitem prenehanju delovnega razmerja delodajalec delavcu dolžan izplačati poleg zneska, ugotovljenega s sodbo sodišča, tudi osem povprečnih mesečnih bruto plač delavca v zadnjih treh mesecih dela kot pogodbeno kazen za nezakonito prenehanje delovnega razmerja. Tožniku je zakonito prenehalo delovno razmerje pri toženki, zato ni upravičen do vtoževane pogodbene kazni.

17.Ker je pritožbeno sodišče na podlagi opravljene pritožbene glavne obravnave (355. člen ZPP) ugotovilo dejansko stanje drugače kot sodišče prve stopnje, je pritožbi toženke ugodilo in na podlagi 1. alineje 358. člena ZPP v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo (torej tudi točke I, II, III, ugodilni del točke IV, V, VI in VII izreka). Glede na ugotovljeno zakonitost izredne odpovedi se do pritožbenih navedb tožnika, ki se nanašajo na sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in višino denarnega povračila, ni opredeljevalo. Posledično je pritožbo tožnika zavrnilo ter v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

18.Zaradi delne spremembe odločitve o glavni stvari je pritožbeno sodišče spremenilo tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka tako, da tožnik sam krije svoje stroške postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP in drugi odstavek 165. člena ZPP).

19.Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj v njem ni uspel (prva odstavka 154. člena in 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Ta očitek ni predmet pisne obdolžitve z dne 23. 5. 2024.

2Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbe o zaposlitvi, če v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije.

3V sodbi VIII Ips 217/2015 z dne 23. 2. 2016 je Vrhovno sodišče RS obrazložilo, da se delavec ne more sklicevati na odsotnost izrecnih prepovedi, če za morebitne aktivnosti zdravniku ni povedal.

4Gre za strokovna, medicinska navodila zdravnika namenjena zdravljenju, ki izhajajo lahko le iz narave bolezni (diagnoze) in drugih okoliščin na strani delavca kot pacienta. Po naravi stvari gre za navodila, namenjena tudi čimprejšnji ozdravitvi, kar za delodajalca pomeni, da bo delavec spet sposoben opravljati svoje delo (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 176/2010).

5Pisni del izpita se je začel ob 9.00 uri zjutraj in je trajal 60 minut, tožnik pa je bil zadnji na vrsti pri ustnem in praktičnem delu izpita, ki se je zaključil v poznih popoldanskih urah.