Up-806/17

22. 11. 2019

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe DELO, Časopisno in založniško podjetje, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Žibret, d. o. o., Ljubljana, na seji 22. novembra 2019

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 4. člena, drugega odstavka 13. člena in 18. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr. in 52/16) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 81/2017 z dne 20. 6. 2017 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija 4. člen Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), ki vsebuje definicijo delovnega razmerja, drugi odstavek 13. člena ZDR-1, ki prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja, in 18. člen ZDR-1, ki določa domnevo obstoja delovnega razmerja.

2.Pobudnica zatrjuje, da zakonska ureditev domneve obstoja delovnega razmerja v nasprotju z voljo obeh pogodbenih strank za nazaj omogoča prisilno vzpostavitev delovnega razmerja s priznanjem vseh pravic iz tega razmerja, kar je v nasprotju z načelom pravne varnosti (2. člen Ustave), 6. členom Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (Uradni list SFRJ, MP, št. 7/71, in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – v nadaljevanju MPESKP), 4. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter 4. in 5. členom Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 29 o prisilnem ali obveznem delu (Uradni list FLRJ, MP, št. 3/61, in Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 54/92, MP, št. 15/92 – v nadaljevanju Konvencija MOD št. 29), ki prepovedujejo prisilno ali obvezno delo. Temeljila naj bi na Priporočilu Mednarodne organizacije dela št. 198 o delovnem razmerju, ki naj ne bi bilo pravno zavezujoče in naj ne bi bilo objavljeno. Zato naj bi bila v neskladju z 2. in 154. členom Ustave.

3.Izpodbijane določbe naj bi bile v neskladju s 74. členom Ustave, ker naj bi delodajalcu delno odvzemale poslovno sposobnost s prepovedjo izražanja volje glede načina in obsega sodelovanja oziroma glede vzpostavitve delovnega razmerja brez volje in potrebe. Iz istega razloga naj bi bile izpodbijane določbe tudi v neskladju s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, saj naj bi gospodarskim subjektom omejevale svobodno razpolaganje s svojim premoženjem in to celo za nazaj. Prav tako naj bi bile v neskladju s 67. členom Ustave, saj naj bi določale samo pogoje, da gospodarski subjekt izgubi svojo zasebno lastnino, upoštevaje zgolj socialno funkcijo lastnine. V neskladju z načelom pravne varnosti iz 2. člena Ustave pa naj bi bile zato, ker naj delodajalec nikoli ne bi mogel vedeti, kdaj bo sporazumno dogovorjeno pravno razmerje (npr. avtorska pogodba) preraslo v delovno razmerje in to za nazaj. Šlo naj bi za protiustavno situacijo, saj naj ne bi bilo pravne varnosti, določnosti in sorazmernosti, ker naj bi gospodarske družbe nosile vse rizike tega civilnega sodelovanja, oseba, ki je tudi sodelovala v tej domnevni nezakonitosti, pa naj bi prejela "nagrado".

4.Pobudnica navaja tudi, da izpodbijane določbe kršijo 49. člen Ustave in 1. člen Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih (Uradni list FLRJ, MP, št. 3/61, in Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 54/92, MP, št. 15/92 – v nadaljevanju Konvencija MOD št. 111), ki določata obveznost objave prostega delovnega mesta. Z dejansko priznanim delovnim razmerjem naj bi delavec prejel zaposlitev brez objave prostega delovnega mesta in brez izvršitve obveznega zdravstvenega pregleda. Kršitev 49. člena Ustave naj bi bila podana tudi zato, ker naj bi bila gospodarski družbi odvzeta pravica do svobodne izbire zaposlitve.

5.Pobudnica zatrjuje tudi neskladje izpodbijanih določb s svobodo izražanja iz 39. člena Ustave, ki ji zagotavlja, da lahko svobodno izdaja medij, oblikuje njegovo programsko zasnovo in se svobodno odloča tudi o tem, s katerimi avtorji (novinarji) bo sodelovala. Prisilna zaposlitev naj bi izdajateljem medija to pravico kršila in naj bi presegala dopustno omejitev te pravice iz 10. člena EKČP.

6.Izpodbijane določbe naj bi bile tudi v nasprotju s 3. členom (prosto urejanje obligacijskih razmerij), 5. členom (načelo vestnosti in poštenja), 8. členom (načelo enake vrednosti dajatev) in 9. členom (dolžnost izpolnitve obveznosti) Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo in 20/18 – OZ). Pobudnica zatrjuje tudi neskladje izpodbijanih določb z določbami Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 111/13 in 97/14 – v nadaljevanju ZMEPIZ-1) v zvezi z 8. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo – ZPIZ-1) oziroma 18. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 44/14, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17 in 28/19 – ZPIZ-2). Meni, da ni mogoče za isto obdobje prejemati bruto pravic po različnih pravnih podlagah. S tem naj bi prihajalo do kršitev 80., 81. in 83. člena ZMEPIZ-1.

7.Izpodbijane določbe naj bi bile tudi v neskladju s 14. členom Ustave, saj naj bi bili delavci, ki naknadno pridobijo dejansko delovno razmerje, pozitivno privilegirani v primerjavi z delavci, ki sklenejo delovno razmerje s pogodbo o zaposlitvi. Zgolj za slednje namreč veljajo pravila o obveznosti objave delovnega mesta, prijave na prosto delovno mesto, izvršitve predhodnega zdravstvenega pregleda, izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta ter izpolnjevanje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Kršitev 14. člena Ustave naj bi bila podana tudi s tem, ko naj bi oseba svoje isto obdobje unovčila dvakrat, enkrat pri delodajalcu v obliki delovnega razmerja, drugič pri Republiki Sloveniji oziroma univerzi kot študent z brezplačnim študijem, pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje v obliki brezplačnega zdravljenja oziroma z uporabo drugih zavarovalnih podlag v času avtorskega sodelovanja itd.

8.Pobudnica vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča o zavrnitvi revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imelo razmerje med strankama, ki sta v tem obdobju sklenili več pogodb o avtorskem delu, vse elemente delovnega razmerja. Zato je priznalo obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas na delovnem mestu novinar fotograf in naložilo pritožnici izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto, z bruto plačo v višini 1.275,39 EUR, ki mu jo je za čas od 1. 7. 2013 dolžna obračunati in izplačati pripadajoče neto zneske z zakonskimi zamudnimi obresti, prav tako pa mu je dolžna za leta 2013, 2014 in 2015 obračunati in plačati regres za letni dopust. Pritožnica zatrjuje kršitve 2., 8., 14., 23., 25., 33., 39., 49., 74. in 154. člena Ustave, 4. in 10. člena EKČP, 1. člena Konvencije MOD št. 111, 4. in 5. člena Konvencije MOD št. 29 ter 1. točke 6. člena MPESKP.

B.

9.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

10.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik