Jedro

Po splošnem pravilu iz 190. člena Obligacijskega zakonika (OZ) ima v tovrstnih primerih, ko kdo brez pravne podlage uporabi tujo stvar in s tem pridobi neupravičeno korist, lastnik stvari pravico do ustreznega povračila oziroma uporabnine. Njena višina je po ustaljeni sodni praksi enaka tržni najemnini. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da je sodišče toženki prisodilo nekaj drugega, kot je sama zahtevala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (1. in 3. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da morata tožnici (nasprotni toženki iz pravde II P 2872/2014) plačati toženki (nasprotni tožnici iz navedene pravde) 5.714,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Tožnicama je naložilo še plačilo 1.799,00 EUR toženkinih pravdnih stroškov z obrestmi.

2. Tožnici se v pritožbi sklicujeta na vse zakonske pritožbene razloge. Predlagata razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Čeprav je toženka vtoževala uporabnino, ji je sodišče prisodilo profitno najemnino. Njeno višino je po nalogu sodišča ugotavljal izvedenec, ki je uporabil kar podatke enega izmed spletnih portalov (najemnine.net). Tožnici menita, da bi moral za svoje mnenje poiskati bolj strokovno utemeljitev. Tudi upoštevanje lokacije, češ da so najemnine za stanovanja v okolici X. višje, nima podlage v Pravilniku o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb. Izvedenec se ni opredelil do pripombe tožnic, da je stanovanje popolnoma neprimerno za uporabo, ker ga nobeden od lastnikov ni investicijsko vzdrževal. V sedanjem stanju je stanovanje neprimerno za bivanje in ga niti toženka ne bi mogla oddati za profitno najemnino. Toženkino prikrajšanje ni bilo izzvano z obogatitvijo tožnic zaradi neplačila najemnine, zato vzročna zveza ni izkazana. Sicer pa toženka svojega prikrajšanja ni dokazala. Za povrh je lastnina stanovanja med postopkom večkrat prešla na drugo pravno osebo, nazadnje na toženko, ki pa ni izkazala tudi prenosa terjatve pravnih prednikov iz naslova uporabnine oziroma profitne najemnine.

3. Odgovora na pritožbo ni bilo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnici sta v obdobju od vključno junija 2010 do septembra 2012, ki ga zajema (nasprotni) tožbeni zahtevek, uporabljali sporno stanovanje brez pravnega naslova, ne da bi zanj plačevali primerno najemnino. Materialnopravno pravilno je zato sklepanje sodišča prve stopnje, da sta bili tožnici s takšno uporabo v določeni meri obogateni, toženka oziroma njena pravna prednica kot lastnica stanovanja pa prikrajšana. Med obogatitvijo na eni strani in prikrajšanjem na drugi je očitna vzročna zveza. Drugačna, sicer neobrazložena pritožbena trditev je brez podlage.

6. Po splošnem pravilu iz 190. člena Obligacijskega zakonika (OZ) ima v tovrstnih primerih, ko kdo brez pravne podlage uporabi tujo stvar in s tem pridobi neupravičeno korist, lastnik stvari pravico do ustreznega povračila oziroma uporabnine. Njena višina je po ustaljeni sodni praksi enaka tržni najemnini. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da je sodišče toženki prisodilo nekaj drugega, kot je sama zahtevala.

7. Pri presoji višine zahtevka se je sodišče pravilno oprlo na izvedenca. Njegovim ugotovitvam in mnenju sta tožnici sicer ugovarjali, vendar je izvedenec njune pripombe, ki jih ponavljata tudi v pritožbi, najprej pisno in nato še ustno obrazloženo in prepričljivo zavrnil. 8. Pravilnik o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb1 se uporablja le za določanje višine neprofitnih najemnin (1. člen) in za obravnavani primer ni uporaben, kot je tožnicama pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Ko gre za ugotavljanje višine tržne oziroma profitne najemnine, pa ne more biti nobenega dvoma, da je odločilni kriterij ravno lokacija stanovanja. Izvedenec v pravdi poda svoje mnenje prvenstveno po pravilih znanosti in stroke. Razumljivo in običajno je, da pri tem upošteva tudi svoje strokovne in življenjske izkušnje ter splošno znana dejstva. Izvedenec je zato po presoji pritožbenega sodišča smel kot orientacijsko merilo pri ugotavljanju višine tržne najemnine uporabiti tudi podatke spletnega portala. Sicer pa tožnici ne trdita, da ti podatki ne ustrezajo dejanskemu stanju na trgu nepremičnin. Izvedenec se je, resda posredno, opredelil tudi do njune pripombe, da je sporno stanovanje neprimerno za uporabo. Pojasnil je namreč, da je stanovanje zaradi opuščenega nujnega investicijskega vlaganja fizično in funkcionalno zastarano, kar je ustrezno upošteval pri svojem mnenju o višini primerne najemnine za stanovanje; v nasprotnem primeru bi bila profitna najemnina (še) višja. Končno sta tožnici sami to stanovanje uporabljali, dokler ni toženka oziroma njena pravna prednica s tožbo dosegla njune izselitve. Tožnici po navedenem neutemeljeno nasprotujeta ugotovljeni višini uporabnine.

9. Posplošen pritožbeni očitek, da toženka prikrajšanja ni dokazala, je glede na jasen izid dokaznega postopka brez podlage. Pritožbena trditev, da toženka ni izkazala prenosa terjatve iz naslova uporabnine, pa predstavlja nedopustno pritožbeno novoto, ki se po prvem odstavku 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pri odločanju o pritožbi ne upošteva. Tožnici namreč niti poskušata ne pojasniti, zakaj se je na to dejstvo brez svoje krivde nista mogli sklicevati že v postopku na prvi stopnji. Za povrh je toženka v pripravljalni vlogi z dne 21. 10. 2014 obvestila sodišče, da je spremenila le svojo firmo in sedež, čemur tožnici nista oporekali.

10. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva, o katerih je v izpodbijani sodbi navedlo izčrpne in pravilne dejanske in pravne razloge. Uradoma upoštevnih absolutnih bistvenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v postopku na prvi stopnji ni bilo, morebitnih drugih procesnih kršitev pa pritožba opredeljeno ne uveljavlja. Ker pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP v izpodbijanem delu potrdilo prvo sodbo.

11. Tožnici sta s pritožbo propadli, zato nista upravičeni do povračila svojih pritožbenih stroškov. Odločitev o teh je zajeta z zavrnilnim izrekom sodbe (prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 127/2004, 69/2005 in 75/2005