Jedro

Obseg skrbništva je jasno vezan na predlagateljičino dohodkovno premoženjsko sfero in z njo povezanimi postopanji pravne narave. Na drugih življenjskih področjih pa predlagateljica pod skrbništvo ni postavljena ter lahko živi, dela, se druži in svobodno izraža, v to področje pa nedvomno spada tudi njena zakonska zveza.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. V nepravdni zadevi Okrajnega sodišča v Kranju II N 000/2019 je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 24. 1. 2020 nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo in za skrbnika določilo CSD. Odločilo je, da je skrbnik dolžan upravljati in razpolagati z vsem premoženjem in prihodki A. A., razen žepnine v višini do 100 EUR mesečno, ter zanjo nastopati v pravnem prometu in sodnih postopkih v zvezi s premoženjem in dohodkom, pri čemer se šteje, da gre za osebo, ki še ni dopolnila 15 let. Sodišče prve stopnje je v navedenem sklepu povzelo materialnopravno podlago postavitve pod skrbništvo, pri čemer je obrazložilo oba pogoja, to je nujnost postavitve in sorazmernost omejitve predlagateljičinih pravic, opredelilo se je do postavitve skrbnika, do obsega njegovih obveznosti in pravic ter do imenovanja CSD kot skrbnika.

2. Višje sodišče v Ljubljani je predlagateljičino pritožbo s sklepom II Cp 1408/2020 z dne 26. 8. 2020 kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje o delnem skrbništvu nad njo. V obrazložitvi je pritrdilo sodišču prve stopnje, da je delno skrbništvo potrebno zaradi zaščite njenih interesov, to je ohranitve premoženja. Pojasnilo je, da je obseg skrbništva jasno vezan na predlagateljičino dohodkovno premoženjsko sfero in z njo povezanim postopanjem pravne narave ter da bo predlagateljica, razen na omejenih področjih, lahko živela, delovala, se družila in svobodno izražala oziroma nastopala kot vsaka druga odrasla oseba.

3. Manj kot mesec dni po pravnomočnosti sklepa o postavitvi predlagateljice pod delno skrbništvo je ta vložila poziv za takojšnjo ukinitev skrbništva, kar je sodišče prve stopnje obravnavalo v tu obravnavani nepravdni zadevi II N 000/2020 ter z izpodbijanim sklepom predlog predlagateljice za prenehanje skrbništva zavrnilo (I. točka izreka), odločilo, da predlagateljica prenehanja skrbništva ne more predlagati pred potekom enega leta od izdaje sklepa (II. točka izreka) ter da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča (III. točka izreka).

4. Predlagateljica v pritožbi navaja, da se ji dogaja krivica, da ne želi ničesar več od CSD, ker ji uničujejo življenje. Zahteva, da se skrbništvo takoj ukine. Navaja, da ima moža, ki ji stoji ob strani, da se imata lepo in uživata kolikor lahko. CSD se ne sme več mešati v njeno življenje kot pri zaprtju s. p., kjer sta z možem izgubila 7.000 EUR. Če bo izgubila moža, potem bo njeno življenje čisto brez smisla, ker je to njena prva ljubezen in ga noče izgubiti, zato takoj želi ukinitev skrbništva.

5. Pritožbo je vložil tudi predlagateljičin mož B. A. V zadevi postavitve pod skrbništvo II N 000/2019 je sodišče njegovo pritožbo zoper postavitev predlagateljice pod delno skrbništvo zavrglo z obrazložitvijo, da skladno z določili Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni stranka postopka in je takšna odločitev postala pravnomočna. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje pritožbe predlagateljičinega moža ni zavrglo in jo je predložilo v reševanje pritožbenemu sodišču. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v sodni praksi obstajajo različna stališča, kdo lahko nastopa kot udeleženec v postopku postavitve pod skrbništvo1 (skladno z določili 21., 22., 57. in 58. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 ter 243. člena Družinskega zakonika - DZ). A ker je sodišče prve stopnje v tem postopku predlagateljičinemu možu B. A. kot bližnji osebi dopustilo navzočnost na obravnavi, mu udeležbo dopušča tudi pritožbeno sodišče in je njegovo pritožbo vsebinsko obravnavalo. B. A. v pritožbi navaja, da pošilja dopis v dogovoru s CSD, da gre za njegovo ženo in da si želita živeti v miru, ne da bi kdo posegal v njuno življenje. Opozarja, da če tega dopisa sodišče ne bo vzelo resno, bo temu naredil konec, ker ima takega načina življenja dovolj. Če bo ostalo kot je, potem je edina možnost ločitev, prenehanje zakonske zveze, za posledice pa ne bo odgovarjal. Ne želi, da se CSD vpleta v njuno življenje. Iz takšnih pritožbenih navedb smiselno izhaja, da tudi on predlaga ukinitev skrbništva.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagateljica podala predlog za prenehanje skrbništva manj kot mesec dni po pravnomočni odločitvi v prvem postopku z enakimi razlogi, kot so bili pritožbeni. Sodišče prve stopnje je kljub temu o življenjskih okoliščinah, ki bi morebiti utemeljevale ukinitev skrbništva, zaslišalo predlagateljico in njenega moža B. A. ter v predlagateljičino korist, zaradi drugega pogleda v postopku, izdelavo izvedenskega mnenja zaupalo drugi izvedenki kot v prvem postopku. Obrazložilo je, da se ugotovitve v tem postopku postavljene izvedenke v ničemer ne razlikujejo od ugotovitev izvedenke, postavljene v postopku II N 000/2019. Tudi v tem postopku je izvedenka ugotovila, da predlagateljica od postavitve pod delno skrbništvo ni pridobila nobenih bistvenejših sposobnosti razumevanja, da bi lahko bolj samostojno poskrbela za svoje pravice in koristi. Ob tem, da gre za trajno psihično motnjo, je pojasnila tudi, da se predlagateljičine intelektualne sposobnosti ne bodo spremenile oziroma izboljšale, spremeni se lahko le kakšen vedenjski vzorec, ki utegne izboljšati vsakodnevno rutino, ni pa spremembe v smislu povečanih zmožnosti za samostojno življenje. Sodišče je torej pravilno ugotovilo, da je razlog za postavitev predlagateljice pod skrbništvo v psihični motnji trajne narave ter je pravilno ugotovilo, da skladno s 66. členom ZNP-1 in 266. členom DZ ne obstojijo razlogi za ukinitev delnega skrbništva. Tako ugotovljenega dejanskega stanja pritožbi ne izpodbijata.

8. Neutemeljena je zato predlagateljičina pritožbena navedba, da se ji dogaja krivica in da ne želi ničesar več od CSD, to je od postavljenega skrbnika, ker ji delajo škodo in uničujejo življenje. Ravno nasprotno, ker sta izvedenka v svojem mnenju in sodišče na podlagi zaslišanj in izvedenskega mnenja ugotovila, da predlagateljica ni sposobna ravnati s svojim premoženjem in razumeti posledic takšnega ravnanja, kot tudi ni sposobna nastopati v pravnem prometu in sodnih postopkih v zvezi z njenim premoženjem in dohodkom, je skrbništvo CSD v tem delu še vedno potrebno, da se zaščiti njeno premoženje ter se ji s tem omogoči preživljanje. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede predlagateljičinega moža pa pritožbeno sodišče pritrjuje obrazložitvi sodišča v izpodbijanem sklepu, da je obseg skrbništva jasno vezan na predlagateljičino dohodkovno premoženjsko sfero in z njo povezanimi postopanji pravne narave. Na drugih življenjskih področjih pa predlagateljica pod skrbništvo ni postavljena ter lahko živi, dela, se druži in svobodno izraža, v to področje pa nedvomno spada tudi njena zakonska zveza. V tem delu skrbnik CSD predlagateljice in njenega moža v ničemer ne omejuje. Predlagateljičine pritožbene navedbe za takojšnjo ukinitev skrbništva so ob povedanem neutemeljene.

9. Iz zgoraj navedenih razlogov so neutemeljene tudi pritožbene navedbe njenega moža B. A. Zakaj je bil potreben poseg na predlagateljičino premoženjsko področje, je bilo obrazloženo v sklepu Okrajnega sodišča v Kranju II N 000/2019 z dne 24. 1. 2020, in sicer, da je predlagateljičin mož, poleg fizičnega nasilja (polivanje z vodo) in verbalnega nasilja (vpitje) nad predlagateljico, vedoma ogrozil tudi njeno premoženje s tem, ko je odprl s. p. na njeno ime ter je prišlo do dolgov, za katere zdaj odgovarja ona. Tudi B. A. pritožbeno sodišče pojasnjuje, da skrbništvo z namenom varovanja tožničinega premoženja s strani CSD v ničemer ne posega v njuno skupno življenje na drugih področjih, kot je obrazloženo zgoraj. Na njegove navedbe na naroku 2. 7. 2021, da se mora skrbništvo nujno prekiniti, sicer se bo poslužil drugih postopkov, ki bodo lahko boleči za predlagateljico, kar ni nujno fizično, ampak, če izgubi njega bo izgubila življenje, in na pritožbene navedbe, da če sodišče skrbništva ne bo ukinilo, je z njegove strani edina možnost ločitev oziroma prenehanje zakonske zveze, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da takšne navedbe odločitve sodišča prve stopnje ne morejo izpodbiti. Če se bo B. A. za razvezo zakonske zveze odločil, kar je stvar njegove svobodne odločitve, bo za predlagateljico poskrbljeno tudi na njenih drugih področjih, če bodo posegi za zavarovanje njenih pravic in koristi morebiti potrebni.

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 VSL sklep I Cp 1289/2020 in tam navedeni številni primeri sodne prakse.