Jedro

Sodišče prve stopnje je v točki 2 obrazložitve izpodbijanega sklepa, glede na podatke kazenskega spisa pravilno povzelo pomembna dejstva oziroma procesne dogodke v zvezi s prošnjo zagovornika za preložitev glavne obravnave dne 25. 11. 2019, vendar je v nadaljevanju po presoji višjega sodišča zmotno zaključilo, da tako ugotovljene okoliščine kažejo na to, da je odvetnik namenoma čakal na zadnji trenutek za obvestilo sodišču o svoji zadržanosti in da njegovo ravnanje več kot očitno kaže na zavlačevanje postopka.

Ugotovljena predhodna procesna aktivnost odvetnika v postopku, do razpisanega naroka dne 25. 11. 2019, nato pa neudeležba na tem naroku, potem ko sodišče ni ugodilo njegovi prošnji za preložitev, ob navedenem pa še bolezensko stanje njegove tajnice, po presoji višjega sodišča ne dopuščajo zaključka, da je odvetnik z nepristopom na zadnji razpisani narok z zlorabo svojih procesnih pravic zavlačeval kazenski postopek. Ker je takšna dejanska ugotovitev pogoj za denarno kaznovanje odvetnika po 140. členu ZKP, ki pa v obravnavanem primeru ni podana, je višje sodišče pritožbi odvetnika ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo.

Izrek

Pritožbi odvetnika A.C. se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom, na podlagi prvega odstavka 140. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 78. člena ZKP in 308. členom ZKP, odvetniku A.C. izreklo denarno kazen v višini 500,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga.

2. Zoper sklep se je odvetnik A.C. pritožil, navaja, da zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zagovornika oprosti plačila izrečene denarne kazni, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Uvodoma zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka odvetnik v nadaljevanju ne obrazloži, zato pritožbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Preizkus pritožbe zoper sklep po uradni dolžnosti, po določbi petega odstavka 402. člena ZKP, pa zatrjevane kršitve ni pokazal. 5. Sodišče prve stopnje je v točki 2 obrazložitve izpodbijanega sklepa, glede na podatke kazenskega spisa pravilno povzelo pomembna dejstva oziroma procesne dogodke v zvezi s prošnjo zagovornika za preložitev glavne obravnave dne 25. 11. 2019, vendar je v nadaljevanju po presoji višjega sodišča zmotno zaključilo, da tako ugotovljene okoliščine kažejo na to, da je odvetnik namenoma čakal na zadnji trenutek za obvestilo sodišču o svoji zadržanosti in da njegovo ravnanje več kot očitno kaže na zavlačevanje postopka.

6. Odvetnik primarno navaja, da je v času od 6. 10. 2019 do 22. 11. 2019 sam uspel odgovarjati le na najbolj nujna sodna pisanja in pozive, saj je bila njegova tajnica v tem obdobju v bolniškem staležu zaradi bakterijske pljučnice. Dne 22. 11. 2019 je sodišče prve stopnje obvestil, da se razpisane obravnave za dne 25. 11. 2019 ne bo mogel udeležiti, ker ima istega dne na Okrožnem sodišču v Celju obravnavo v kazenski zadevi, v kateri po uradni dolžnosti zagovarja enega od obdolžencev, pri čemer so nekateri obdolženci tudi v priporu, in ne bi mogel doseči prestavitve tega naroka. Pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da je vabilo v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Celju res prejel že dne 23. 10. 2019, vendar poudarja, da zaradi daljše odsotnosti svoje tajnice sam ni uspel hkrati urejati vseh administrativnih zadev, in tako po prejemu obvestila o razpisanem naroku pri Okrožnem sodišču v Celju ni opazil, da ima istega dne že razpisan narok v obravnavani zadevi. Tako je dne 22. 11. 2019, ob pregledu svojih zadolžitev za obdobje od 25. 11. do 29. 11. 2019 ugotovil, da ima za dne 25. 11. 2019 razpisani dve kazenski obravnavi, pri čemer je bil v obeh kazenskih postopkih postavljen kot zagovornik po uradni dolžnosti.

7. Nadalje odvetnik pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bilo v navedeni kazenski zadevi do vključno 25. 11. 2019 res razpisanih osem narokov, pri čemer pa poudarja, da je kot zagovornik pristopil na vse razpisane naroke, na narok, razpisan za dne 25. 11. 2019, pa ni uspel pristopiti iz upravičenih razlogov. S svojimi ravnanji tako nikakor ni želel zavlačevati kazenskega postopka, ki se je sicer zoper obdolženca začel že leta 2013, pri čemer je bil prvi predobravnavni narok razpisan in izveden šele dne 30. 5. 2018, dne 6. 6. 2018 pa je sledila preložitev predobravnavnega naroka za nedoločen čas. Predobravnavni narok, razpisan za dne 26. 8. 2019, je sodišče prve stopnje preložilo iz njemu neznanega vzroka, sam pa si je za ta dan planiral udeležbo na naroku celo na račun koriščenja letnega dopusta. Vse navedeno potrditvah odvetnika jasno izkazuje, da za dolgi tek tega kazenskega postopka nikakor ni kriva upravičena odsotnost zagovornika z naroka, razpisanega za dne 25. 11. 2019, in tako ni izkazano, da njegovo ravnanje več kot očitno kaže na zavlačevanje postopka, kakor želi prikazati sodišče prve stopnje.

8. Zatrjevane pritožbene navedbe glede daljše bolniške odsotnosti svoje tajnice, je odvetnik dokazal s pritožbi priloženo medicinsko dokumentacijo. Življenjsko sprejemljivo je po oceni višjega sodišča, da so te okoliščine v pisarni odvetnika razlog, da je "šele" dne 22. 11. 2019 vložil prošnjo za preložitev naroka. Posledično pa zato (zgolj na tej podlagi) ni mogoč zaključek, da je odvetnik namenoma čakal na zadnji trenutek, kot je prenagljeno sklepalo sodišče prve stopnje. Hkrati pa podatki kazenskega spisa in tudi pritožbi priloženi prepisi zapisnikov o predobravnavnih narokih v tej zadevi, potrjujejo njegova zatrjevanja, da se je vseh predhodno razpisanih narokov do 25. 11. 2019, ko je (prvič) prosil za preložitev naroka, tudi udeležil. 9. Namen določb 140. člena ZKP o denarnem kaznovanju procesnih subjektov je slednjim onemogočiti, da z zlorabo svojih procesnih pravic zavlačujejo kazenski postopek. Gre za dejansko vprašanje, pri čemer mora biti nedvoumno ugotovljeno, da ravnanje procesnega subjekta očitno meri na zavlačevanje postopka1. 10. Vse v pritožbi zagovornika izpostavljene okoliščine, ter upoštevaje namen citirane določbe ZKP o denarnem kaznovanju procesnih subjektov, po presoji višjega sodišča ne dajejo podlage za izrek denarne kazni odvetniku. Izpodbijana odločitev sodišče prve stopnje je zato prenagljena, razlogi sklepa, da je odvetnik namenoma čakal na zadnji trenutek za obvestilo sodišču o svoji zadržanosti in da njegovo ravnanje več kot očitno kaže na zavlačevanje postopka, pa zmotni. Neutemeljeno se sodišče prve stopnje pri tem sklicuje na dosedanji potek postopka in število razpisanih narokov, saj iz podatkov kazenskega spisa brez dvoma izhaja, da je odvetnik na vse predhodno razpisane naroke tudi pristopil, kot utemeljeno poudarja v pritožbi. Skrbna in pohvalna so sicer prizadevanja sodišča prve stopnje za ažurno obravnavanje zadeve, vendar dolgotrajnost postopka in veliko število razpisanih narokov, glede na podatke kazenskega spisa v ničemer niso posledica (nedovoljenih) procesnih ravnanj zagovornika.

11. Odvetnik dodatno utemeljeno navaja, da je substitucija (tudi) v primerih obvezne obrambe, določene po uradni dolžnosti sodišča, izjema, dopustna le s soglasjem obdolženca, in ne splošno pravilo (drugi odstavek 72. člena ZKP in drugi odstavek 16. člena Zakona o odvetništvu). Ker obdolženec ni soglašal s substitucijo na naroku dne 25. 11. 2019, odvetnik utemeljeno nasprotuje razlogom izpodbijanega sklepa, da je imel dovolj časa, da za zastopanje obdolženca zagotovi substituta.

12. Nadaljnje navedbe odvetnika, s katerimi izraža dvom, da bi sodišče prve stopnje ugodilo njegovi prošnji za preložitev naroka, če bi jo vložil prej, so le njegova ugibanja in višje sodišče nanje ne more odgovoriti. Zgolj dejstvo, da sodišče ni ugodilo niti njegovi nadaljnji prošnji za preložitev naroka v decembru, čeprav je sam, zaradi hkratnega zagovarjanja drugega obdolženca v obsežni priporni zadevi pri Okrožnem sodišču v Celju, sodišču predlagal oziroma navedel več prostih terminov, namreč njegovih zatrjevanih predvidevanj (oziroma kot rečeno ugibanj) ne potrjuje. Se je pa mogoče strinjati z njim, da se je v posledici ugoditve njegovemu predlogu za razrešitev (ker ne more hkrati, ob istih terminih, zagotavljati obvezne obrambe dvema obdolžencema v dveh ločenih postopkih pri različnih sodiščih), postopek v obravnavani zadevi najbrž še dodatno zavlekel zaradi postavitve novega zagovornika obdolžencu.

13. Ugotovljena predhodna procesna aktivnost odvetnika v postopku, do razpisanega naroka dne 25. 11. 2019, nato pa neudeležba na tem naroku, potem ko sodišče ni ugodilo njegovi prošnji za preložitev, ob navedenem pa še bolezensko stanje njegove tajnice, po presoji višjega sodišča ne dopuščajo zaključka, da je odvetnik z nepristopom na zadnji razpisani narok z zlorabo svojih procesnih pravic zavlačeval kazenski postopek. Ker je takšna dejanska ugotovitev pogoj za denarno kaznovanje odvetnika po 140. členu ZKP, ki pa v obravnavanem primeru ni podana, je višje sodišče pritožbi odvetnika ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo.

14. Odločitev višjega sodišča temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.

1 mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 293, točka 1 komentarja k 140. členu.