Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Opravičiti izostanek z naroka ne pomeni le navedbe razloga, zaradi katerega se storilec naroka ne bo mogel udeležiti, temveč je potrebno predložiti tudi ustrezna dokazila, razlog za izostanek pa mora biti tudi objektivno opravičljiv.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso, ki jo bo odmeril prekrškovni organ.
Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilčevo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog Postaje prometne policije C. ... z dne 10. 4. 2013 in storilcu naložilo plačilo stroškov postopka - sodne takse v znesku 50,00 EUR.
Zoper tak sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1).
Pritožba ni utemeljena.
V skladu s tretjim odstavkom 61. člena ZP-1 se šteje, da je oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, zahtevo za sodno varstvo umaknila, če ni prišla na zaslišanje na sodišče, na katero je bila pravilno povabljena, izostanka pa ni opravičila. Ob smiselni uporabi drugega odstavka 161. člena ZP-1 se šteje, da je vloga nedovoljena med drugim tudi, če je bila umaknjena, na podlagi 64. člena ZP-1 pa prepozno ali nedovoljeno zahtevo za sodno varstvo sodišče s sklepom zavrže, če tega ni storil prekrškovni organ.
Iz 5. in 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo ugotovitve sodišča prve stopnje, da je storilec bil vabljen na narok za zaslišanje 20. 8. 2013 in 1. 10. 2013, da je v obeh primerih svojo odsotnost opravičeval s sklicevanjem na zdravstvene razloge in da je dne 20. 9. 2013 svoj izostanek z naroka 1. 10. 2013 opravičil z navedbami, da se obravnave ne bo mogel udeležiti zaradi bolezni in da bo po lastni oceni lahko na narok prišel v 11. mesecu, odvisno od koncentracije astme oziroma napadov kašlja. K vlogi z dne 20. 9. 2013 je storilec sicer priložil izvida Splošne bolnišnice N. m. z dne 3. 9. 2013 in 17. 9. 2013, vendar ga je sodišče prve stopnje pozvalo, da v roku 8 dni predloži zdravniško spričevalo, iz katerega mora biti razvidno, zaradi kakšnih zdravstvenih težav se ni sposoben odzvati vabilu sodišča in koliko časa bo taka nezmožnost predvidoma trajala, vendar storilec v 8 dnevnem roku, ki mu je bil določen z dopisom sodišča, ki mu je bil vročen 27. 9. 2013, za svoje navedbe ni predložil dokazila, čeprav je bil opozorjen, da v primeru, če zdravniškega spričevala ne bo predložil, sodišče izostanka z naroka dne 1. 10. 2013 ne bo opravičilo.
Storilec pritožbeno ne izpodbija, da ni ravnal v skladu s pozivom sodišča in da v postavljenem 8-dnevnem roku sodišču ni predložil zdravniškega spričevala, iz katerega bi bilo razvidno, zaradi kakšnih zdravstvenih razlogov se ni sposoben odzvati na vabilo sodišča. Brez takšnega zdravniškega spričevala pa sodišče niti ni moglo ocenjevati, ali je storilčeva odsotnost z naroka 1. 10. 2013 bila opravičljiva. Opravičiti izostanek z naroka ne pomeni le navedbo razloga, zaradi katerega se storilec naroka ne bo mogel udeležiti, temveč je potrebno predložiti tudi ustrezna dokazila, razlog za izostanek pa mora biti tudi objektivno opravičljiv. Zato dejstvo, da je storilec sodišču pred narokom sporočil, da se naroka ne bo mogel udeležiti, ne pomeni samo po sebi, da je njegov izostanek z naroka dne 1. 10. 2013 bil opravičen. Tudi na podlagi zdravstvenih izvidov z dne 3. 9. 2013 in 17. 9. 2013, ki jih je storilec priložil k opravičilu, ni mogoče zaključiti, da je storilčev izostanek z naroka bil opravičen. Iz priloženih izvidov namreč izhaja le, da je bil v navedenem času storilec zaradi akutne astme začasno nezmožen za delo, kar pa ne pomeni samo po sebi, da tudi ni bil sposoben za udeležbo na naroku. Zato je sodišče storilca utemeljeno pozivalo, naj z ustreznim zdravniškim spričevalom izkaže, zakaj se naroka ni mogel udeležiti, tega pa storilec ni storil, kljub opozorilu na posledice takšne opustitve. Tako so pritožbene navedbe, v katerih storilec smiselno zatrjuje, da je svoj izostanek z naroka pravočasno opravičil, neutemeljene. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da si je 5. 9. 2013 poškodoval desno koleno in da je zaradi tega moral mirovati do 16. 11. 2013, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi storilec glede na to, da je do zatrjevane poškodbe prišlo 5. 9. 2013, storilec pa je opravičilo za izostanek z naroka vložil 20. 9. 2013, nedvomno lahko že v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjeval to dejstvo v opravičilu, vendar tega ni storil. Ker tako ni mogoče šteti za izkazano, da teh navedb brez svoje krivde storilec ni mogel uveljavljati v postopku pred sodiščem prve stopnje, takšne pritožbene navedbe predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (tretji odstavek 157. člena ZP-1) in jih ni mogoče upoštevati.
Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).
Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 odločilo, da je storilec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso, ki jo bo odmeril prekrškovni organ, ki bo storilca tudi pozval k plačilu odmerjene sodne takse.