17. 11. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa direktor B. B., na seji senata dne 26. oktobra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. IV Cpg 5/2004 z dne 12. 5. 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Srg 11122/2002 z dne 29. 12. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Ustavna pritožnica je dne 2. 12. 2002 sprejela sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. Zoper sklep o prenehanju družbe je vložil ugovor Družbeni pravobranilec.

1.Sodišče je s sklepom št. Srg 11122/2002 ugovoru ugodilo, razveljavilo sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku in obvestilo organe družbe, da so dolžni izpeljati prenehanje družbe po rednem postopku likvidacije skladno s 372., 373. in 374. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. - v nadaljevanju ZGD). Zoper navedeni sklep se je ustavna pritožnica pritožila. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom št. IV Cpg 5/2004 pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Zoper navedena sklepa vlaga pritožnica ustavno pritožbo, ker meni, da so ji bile v postopku kršene pravica do enakega varstva pravic iz 14. člena in iz 22. člena Ustave, pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.

2.Pritožnica zatrjuje, da je vse od začetka postopka ugovarjala pravici Družbenega pravobranilca do ugovora zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. Zatrjuje, da je za utemeljitev svojega stališča navajala vrsto razlogov in pravnih utemeljitev in se sklicevala na sodne odločbe, da pa sodišči, zlasti sodišče druge stopnje, nista odgovorili na njene navedbe oziroma sta odgovorili nejasno in nerazumno.

Sodišči naj tudi ne bi pojasnili, zakaj odstopata od ustaljene sodne prakse.

B.

3.Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki pomeni uporabo splošnega načela enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega varstva pravic, zagotavlja vsakomur enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodišči. Gre za ustavno določbo, ki naj zagotovi pošteno obravnavanje (sojenje). Ta določba vključuje tudi pravico vsake od strank, da sodišče obravnava, ovrednoti in obrazloženo sprejme ali zavrne njene trditve in stališča, če so postavljeni v skladu s pravili postopka in če niso očitno pravno nepomembni. Pritožničini očitki se nanašajo predvsem na kršitev navedene pravice iz 22. člena Ustave, čeprav pri tem iz istih razlogov zatrjuje tudi kršitev drugega odstavka 14. člena in 23. člena Ustave. Zatrjuje namreč, da sodišči nista odgovorili na več njenih navedb in pravnih stališč glede zakonskih določb, ki se nanašajo na pravico Družbenega pravobranilca, da na podlagi prvega odstavka 397. člena ZGD vloži ugovor zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku.

4.Iz sklepa sodišča druge stopnje izhaja, da so očitki pritožnice očitno neutemeljeni. Sodišče je že v sklepu št. IV Cpg 52/2003 in dodatno v izpodbijanem sklepu obrazložilo, zakaj je imel Družbeni pravobranilec pravico do ugovora iz prvega odstavka 397. člena ZGD. Ugotovilo je, da zoper pritožnico tečeta pred rednim sodiščem dve pravdi po tožbi Družbenega pravobranilca zaradi oškodovanja družbene lastnine.

To je po mnenju sodišča zadosten razlog, ki upravičuje Družbenega pravobranilca, da vloži ugovor na podlagi prvega odstavka 397. člena ZGD. Navedlo je, da v postopku obravnavanja o tem, ali ima Družbeni pravobranilec procesno legitimacijo v navedenih sodnih postopkih, ni pristojno odločati. Zato je vse navedbe, ki so se nanašale na ta vprašanja, ocenilo kot pravno nepomembne.

5.Z zatrjevanji, da sodišče ni odgovorilo na njeno pravno razlago ZGD, da se ni opredelilo do v pritožbi navedenih sodnih odločb, ki njena pravna stališča podpirajo, in da ni odgovorilo na izvajanja v zvezi s pravnomočnostjo sodnega sklepa o prenehanju družbe, pritožnica ponavlja svoja stališča, s katerimi ni uspela v sodnem postopku, in izraža nestrinjanje s pravnimi stališči sodišča. Kot je že navedeno, je sodišče odgovorilo na vse pravno pomembne navedbe pritožnika. Zgolj nestrinjanje pritožnika s pravnimi stališči sodišča pa ne utemeljuje kršitve 22. in prvega odstavka 23. člena Ustave. Prav tako ni utemeljen očitek o odstopu od sodne prakse. Odločbe sodišč, ki jih navaja pritožnica, niso v povezavi s predmetom konkretnega spora.

6.Pritožnica zatrjuje tudi kršitev 33. člena Ustave, češ da družbeniki zaradi izpodbijanih določb ne morejo razpolagati s svojimi deleži v družbi. Družba svoje ustavne pritožbe ne more utemeljiti s sklicevanjem na domnevne kršitve ustavnih pravic družbenikov. Z vidika družbe izpodbijana sklepa sodišč ne posegata v njeno pravico, da sprejme sklep o likvidaciji družbe. Družba je sklep o prenehanju sprejela in na njegovi podlagi bo izvedla likvidacijo družbe. Vendar ta ne bo mogla biti izvedena po skrajšanem postopku, ker za to, kot je ugotovilo sodišče, niso bili izpolnjeni predpisani pogoji.

Zato je očitek pritožnice o kršitvi 33. člena Ustave očitno neutemeljen.

7.Ker z izpodbijanimi sodnimi odločbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger