Jedro

Po določbi šestega odstavka 9. člena ZIZ pritožba ne zadrži postopka. Po prvem odstavku 46. člena ZIZ, ki ga navaja tudi pritožba, pa se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Za začetek opravljanja premičninske izvršbe zakon ne določa izjeme. Oprava rubeža in cenitev stvari se opravi pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, medtem ko je za nadaljnja izvršilna dejanja (prodaja stvari in poplačilo upnika iz zneska, dobljenega s prodajo) v prvem odstavku 92. člena ZIZ predpisano, da se smejo opraviti šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Pritožbene očitke o neutemeljeno in neupravičeno opravljenih rubežih izvršitelja zaradi vložene pritožbe dolžnika zoper sklep o ugovoru v zvezi s sklepom o izvršbi je zato zavrniti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dolžniku naložilo, da upniku v osmih dneh povrne 262,87 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, to je stroške nastale upniku z delom izvršitelja.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi prereka naložene mu stroške z utemeljitvijo, da bi morala pooblaščenka upnika izvršitelja obvestiti o sklepu I 13/2019 z dne 25. 4. 2019 in v njem ugotovljeni višini dolga, ki ga je dolžan dolžnik poravnati upniku. Trdi, da je izvršitelj neutemeljeno in neupravičeno dne 18. 6. 2019 poskušal opraviti rubež pri dolžniku, čeprav bi moral biti s strani pooblaščenke upnika obveščen o dolžnikovi vloženi pritožbi ter bi moral zaradi tega predlagati odložitev izvršilnih dejanj. Graja ravnanje izvršitelja, ko mu je 18. 6. 2019 pustil obvestilo z navedenim zneskom dolga 2.200,00 EUR oziroma 21. 10. 2019 z navedenim zneskom dolga 2.521,16 EUR, medtem ko je v sklepu z dne 25. 4. 2019 dejanski znesek dolga drugačen. Meni, da je šlo zgolj za dodatno vznemirjanje dolžnika. Zavzema se za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se upnikov zahtevek za povrnitev stroškov izvršitelja zavrne.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik v pritožbi očita, da pooblaščenka upnika izvršitelja ni obvestila o vloženi pritožbi dolžnika zoper sklep o ugovoru ter predlagala odloga izvršbe, zaradi česar je izvršitelj neutemeljeno in neupravičeno opravil neposredna dejanja izvršbe in dolžnik upniku zato ni dolžan povrniti stroškov povezanih z dejanjem izvršitelja. Po določbi šestega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pritožba ne zadrži postopka.1 Po prvem odstavku 46. člena ZIZ, ki ga navaja tudi pritožba, pa se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Za začetek opravljanja premičninske izvršbe zakon ne določa izjeme. Oprava rubeža in cenitev stvari se opravi pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi,2 medtem ko je za nadaljnja izvršilna dejanja (prodaja stvari in poplačilo upnika iz zneska, dobljenega s prodajo) v prvem odstavku 92. člena ZIZ predpisano, da se smejo opraviti šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Pritožbene očitke o neutemeljeno in neupravičeno opravljenih rubežih izvršitelja zaradi vložene pritožbe dolžnika zoper sklep o ugovoru v zvezi s sklepom o izvršbi je zato zavrniti.

6. V času oprave rubežev (18. 6. 2019, 21. 10. 2019) še odločitev prvostopenjskega sodišča z dne 25. 4. 2019, s katero je bila upniku prvotno zahtevana in s sklepom o izvršbi dovoljena terjatev zmanjšana, ni bila pravnomočna.3 Izvršitelj je zato upravičeno ob opravi rubežev navajal znesek terjatve iz sklepa o izvršbi oziroma iz 71. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja. Po citiranem določilu mora izvršitelj opraviti rubež ne le v obsegu glavnice, temveč tudi obresti, stroškov v izvršilnem naslovu, stroškov iz sklepa o izvršbi in predvidenih stroškov in plačila za delo izvršitelja ter drugih stroškov, ki bodo nastali upniku zaradi oprave vseh izvršilnih dejanj. Znesek, ki ga je navedel izvršitelj v opozorilo pred nasilnim vstopom, je obsegal vse to in ne zgolj v sklepu o izvršbi navedeno terjatev upnika.

7. Bistveno je, da se prodaja zarubljene premičnine opravlja po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ko je višina dolga dolžnika pravnomočno ugotovljena. Prodaja premičnih stvari se opravi le v obsegu kot je to potrebno za poplačilo terjatve upnika iz pravnomočnega sklepa o izvršbi. Znesek terjatve, ki ga je navajal izvršitelj v opozorilo pred nasilnim vstopom zato ni odločilen in relevanten ter tudi ni nujno, da izkazuje točno višino terjatve upnika v trenutku opravljenega rubeža. Upoštevati je potrebno tudi, da izvršba največkrat teče na več sredstev hkrati in je lahko terjatev z drugimi sredstvi ob opravi rubeža že delno poplačana.

8. Pač pa je vrednost terjatve, ki jo upošteva izvršitelj, relevantna za odmero plačila izvršiteljevega dela (prva alineja 2. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom - v nadaljevanju Pravilnik). Po 3. členu Pravilnika se namreč upošteva skupna vrednost v sklepu o izvršbi določenega dolžnikovega dolga, zamudnih obresti in stroškov postopka.

9. V obravnavani zadevi je od vrednosti terjatve odvisno le plačilo za opravo rubeža, saj je plačilo za ostala opravila izvršitelja (seznanitev s spisom in vpis v evidenco, obračun obresti, stroški obračuna, poizvedbe CRP ali ZZZS, poizvedbe o motornem vozilu, …) določeno v fiksnem znesku. Za neizveden rubež je po četrtem odstavku tar. št. 1 Pravilnika za vrednost terjatve od 840,00 EUR do 5.600,00 EUR predpisano plačilo 200 točk. Upoštevajoč dolžnikovo višino terjatev po pravnomočnem sklepu z dne 25. 4. 2019, ki presega 840,00 EUR, je tako ugotoviti, da je izvršitelj priglasil plačilo za rubež v pravilni višini.

10. V skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ mora dolžnik na upnikovo zahtevo slednjemu povrniti le tiste stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Sodišče druge stopnje pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da izvršilna dejanja, ki jih opravi izvršitelj, prispevajo k realizaciji izvršbe in so zato stroški opravljenih izvršilnih dejanj (obračunani v skladu s Pravilnikom) potrebni za izvršbo, dolžnik pa jih mora povrniti upniku, če ta to zahteva.

11. Ker po pojasnjenem uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče druge stopnje pa tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Dolžnik ni priglasil pritožbene stroške, zato o njih ni bilo odločeno (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik z odgovorom na pritožbo, v katerem v bistvenem pritrjuje razlogom prvostopenjskega sklepa, k pritožbeni presoji ni pripomogel. Sodišče druge stopnje je z uporabo kriterija potrebnosti stroškov v zvezi s temeljnim načelom ekonomičnosti odločilo, da upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

1 Nesuspenzivnost pravnega sredstva. 2 Po prvem odstavku 31. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja izvršitelj začne opravljati neposredna dejanja izvršbe po prejemu akta, s katerim je na podlagi zakona določen za izvršitelja, v konkretni zadevi (npr. sklep sodišča o izvršbi in zavarovanju, poseben sklep sodišča o določitvi za izvršitelja). 3 Sklep je postal pravnomočen na podlagi odločitve drugostopenjskega sodišča I Ip 889/2019 z dne 12. 12. 2019.