Pridobivanje podatkov upnika s strani banke

Datum

24.01.2025

Številka

07121-1/2024/1626

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Sodni postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja podatkov skladno s 4. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Navajate, da upnik v konkretnem primeru razpolaga z izvršilnim naslovom, na podlagi katerega mu je dolžnica dolžna vrniti znesek zaradi odstopa od pogodbe. Izvršba je že bila vložena, vendar je bila neuspešna, saj je dolžnica denar prenakazala drugam. Sklepate, da upniku ostane na razpolago le izpodbijanje pravnega dejanja dolžnice. Za uveljavljanje sodnega varstva pa upnik potrebuje podatek o tem, kam so bila sredstva nakazana ter podatek o morebitnih pravnih poslih, s katerimi je dolžnica razpolagala s svojim premoženje.

Prosite nas za mnenje, ali so, med drugim banke in tudi notarji, dolžni upniku, ki ima izvršni naslov in je izvršba neuspešna, posredovati podatke na podlagi šestega odstavka 4. člena ZIZ.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP meni, da bi upnik lahko navedene podatke pridobil od upravljavcev podatkov, oz. zbirk podatkov, če bi jih potreboval za potrebe postopkov izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj zaradi izvršbe na to premoženje in bi svoj pravni interes izkazal z listino, ki je izvršilni naslov (to so npr. izvršljiva sodna odločba ali sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis, itd.). Ob tem je treba upoštevati določbe ZVOP-2, ki določajo postopek posredovanja podatkov, ki ga izvedejo osebe javnega oz. zasebnega sektorja. V primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov iz zbirk, ki niso uradne evidence ali javne knjige, lahko vlagatelj zahteva sodno varstvo, o katerem odloča sodišče s splošno pristojnostjo v skladu z zakonom, ki ureja nepravdni postopek.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Za vsako obdelavo osebnih podatkov (npr. njihovo zbiranje, hrambo in nadaljnjo posredovanje) mora obstajati ustrezna pravna podlaga po prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe. Dolžnost posredovanja določenih osebnih podatkov upniku, ki izkaže pravni interes, pa določa že sam zakon. Namreč, prvi odstavek 4. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M, 23/20 – SPZ-B, 36/21, 81/22 – odl. US in 81/22 – odl. US, ZIZ) določa, da so državni organi, nosilci javnih pooblastil, druge pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ter zasebniki za namene izvršbe dolžni na zahtevo sodišča ali izvršitelja brezplačno posredovati nekatere podatke, ki se nanašajo na dolžnika, med drugim skladno z 19. točko prvega odstavka 4. člena ZIZ identifikacijske podatke iz 16.a člena ZIZ o pogodbenih strankah, prepis listine o razpolaganju, če je nima, pa podatke o vsebini pravnega posla, ki se nanašajo na:

a)odplačna razpolaganja, s katerimi je dolžnik v zadnjem letu z dejanjem ali opustitvijo razpolagal s svojim premoženjem v korist tretjih oseb,

b)odplačna razpolaganja, s katerimi je dolžnik v zadnjih treh letih z dejanjem ali opustitvijo razpolagal s svojim premoženjem v korist zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerja iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, sorodnika v ravni vrsti ali stranski vrsti do četrtega kolena ali sorodnika v svaštvu do četrtega kolena,

c)neodplačna razpolaganja, razen običajnih priložnostnih daril, nagradnih daril in daril iz hvaležnosti, če so sorazmerna premoženjskim možnostim dolžnika, storjena v zadnjih treh letih.

Nadalje šesti odstavek 4. člena ZIZ določa, da je upravljavec podatkov ali zbirk podatkov dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati podatke iz 1. do 16. točke ter 18. in 19. točke prvega odstavka tega člena.

Upnik mora izkazati pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po ZIZ predlagati izvršbo. Sedmi odstavek 4. člena ZIZ nadalje določa, da sme upnik zgoraj navedene podatke iz 1. do 16. točke ter 18. točke prvega odstavka 4. člena uporabiti samo za potrebe postopkov po ZIZ, podatke iz 19. točke prvega odstavka tega člena (identifikacijski podatki o pogodbenih strankah glede nekaterih odplačnih in neodplačnih razpolaganj) pa samo za potrebe postopkov izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj zaradi izvršbe na to premoženje.

Navedene podatke bi upnik torej lahko pridobil od upravljavcev podatkov, oz. zbirk podatkov, če bi jih potreboval za potrebe postopkov izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj zaradi izvršbe na to premoženje in bi svoj pravni interes izkazal z listino, ki je izvršilni naslov (to so npr. izvršljiva sodna odločba ali sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis, itd.).

Pojasnjujemo tudi, da se glede posredovanja podatkov ki ga izvedejo osebe javnega oz. zasebnega sektorja uporabljajo določbe ZVOP-2 (39., 40. in 41. člen ZVOP-2), ki jih morajo upoštevati tako upravljavci zbirk, kakor tudi upnik, če bi izkazal pravno podlago za posredovanje podatkov. V primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov iz zbirk, ki niso uradne evidence ali javne knjige, lahko vlagatelj zahteva sodno varstvo, o katerem odloča sodišče s splošno pristojnostjo v skladu z zakonom, ki ureja nepravdni postopek.

V upanju, da vam bodo naši napotki v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

Pripravil

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo