Jedro

Sodišče res lahko dovoli stranki obročno plačilo sodnih taks, vendar pa takšen način plačila sodne takse tudi po določilih ZST lahko doseže le fizična oseba, ne pa tudi pravna oseba.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu tožeče stranke za obročno plačilo sodne takse za sodbo na podlagi 13. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST). Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila in prosila, da ji sodišče sodno takso odpiše ali pa odloži njeno plačilo do prejema vsaj desetine toženega zneska od dolžnika P.M. zoper katerega že teče izvršilni postopek. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da pravne osebe po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni mogoče oprostiti plačila sodnih taks (prim. 6. odst. v zvezi s 4. odst. 168. člena ZPP), pač pa ji je mogoče dovoliti obročno odplačevanje le-teh ob uporabi določila 13. člena ZST. Po 2. odst. 13. člen ZST sodišče res lahko dovoli stranki obročno plačilo sodnih taks, vendar pa takšen način plačila sodne takse tudi po določilih ZST lahko doseže le fizična oseba, ne pa tudi pravna oseba. V 3. odst. 13. člena ZST je namreč natančno opredeljeno, kaj je podlaga za oprostitev, odložitev in obročno plačilo sodnih taks. Gre za potrdila o premoženjskem stanju, ki so lahko izdana le za premoženjsko stanje fizičnih oseb. Iz tega sledi, da zakonodajalec s 13. členom ZST ni imel namena zajeti tudi tistih strank sodnih postopkov, ki so organizirane kot gospodarske družbe. Tožeča stranka je pravna oseba, zato je sodišče prve stopnje s tem, ko ji je dovolilo obročno plačilo sodne takse za sodbo, kršilo določilo 6. odst. 168. čl. ZPP. Ker pa se je zoper obravnavani sklep pritožila le tožeča stranka, sodišče druge stopnje navedene kršitve ne more odpraviti, saj bi s tem odločilo v škodo pritožnika in s tem kršilo načelo prepovedi reformatio in peius (359. člen ZPP v zvezi v 366. členom ZPP). Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče, ker tudi ni zasledilo absolutnih bistvenih kršitev iz 2. odst. 339. člena ZPP, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. odst. 365. člena ZPP).