Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč je izpodbijano odločbo izdal, ne da bi tožečo stranko pozval, naj se izjavi o pravno pomembnih dejstvih, ki se nanašajo na vrednost nepremičnine in na stanovanjsko površino. Organ stranke tudi ni seznanil s potekom ugotovitvenega postopka, torej s podatki pridobljenimi od DURS,in ji dal možnosti, da se o njih izjavi. V postopku je bilo tako kršeno načelo zaslišanja stranke.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba št. BPP 534/2011-4 z dne 8.9.2011 se odpravi in se zadeva vrne pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z odločbo št. BPP 534/2011-4 z dne 8.9.2011 je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožnic za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku zaradi uveljavljanja preživnine, ker je ugotovil, da za to ne izpolnjujeta finančnega pogoja. Iz obrazložitve izhaja, da imata tožnici, ki sta sestri, prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ... skupaj s staršema, ki v skladu s 23. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami) štejeta za njuna družinska člana, iz prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa izhaja, da tožnici trenutno ne živita na tem naslovu, ker sta se bili primorani skupaj z mamo zaradi nasilja v družini odseliti in trenutno bivajo pri babici. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da sta starša tožnic vsak do polovice solastnika hiše na naslovu ..., ki sta jo kupila v letu 1997, nista pa še opravila prepisa lastništva v zemljiški knjigi. Navaja, da sta se tožnici zastopani po materi strinjali s tem, da se pribavijo podatki Geodetske uprave RS (v nadaljevanju GURS) glede tega, koliko meri hiša in kolikšna je njena vrednost. Iz obvestila GURS izhaja, da vrednost nepremičnine na naslovu ... znaša 134.504,00 €, uporabna površine hiše pa meri 383 m2. Ne glede na druge določbe ZBPP se brezplačne pravne pomoči ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino šestdesetih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 13.836,60 € (23. člen Zakona o socialnem varstvu - v nadaljevanju ZSV, Uradni list RS, št. 54/1992 s spremembami, v zvezi s 14. členom ZBPP). Kot premoženje se ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi in ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje (prva alinea drugega odstavka 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP). Primerno stanovanje opredeljujeta 10. in 87. člen Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ, Uradni list RS/I, št. 18/91 s spremembami) in 14. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004 s spremembami), po katerem je šteti kot primerno stanovanje za štiričlansko družino, stanovanje površine do 82 m2. Delež stanovanja, katerega solastnica je mati tožnic, meri 191,5 m2 (delež očeta pa se, ker je nasprotna stranka v postopku uveljavljanja preživnine, za katerega želita tožnici dodelitev brezplačne pravne pomoči, v skladu z 21. členom ZBPP ne upošteva) in presega maksimalno površino primernega stanovanja za štiričlansko družino za 109,5 m2, zato se naveden presežek upošteva kot premoženje družine tožnic. Vrednost presežka kvadrature primernega stanovanja tako znaša 41.027,91 €. Skupna vrednost premoženja družine tožnic, ki ga ni mogoče izvzeti po določilih 23. člena ZSV, po ugotovitvah organa za brezplačno pravno pomoč presega cenzus iz prvega odstavka 23. člena ZSV, ki znaša 13.836,60 €, zato je organ za brezplačno pravno pomoč prošnjo tožnic za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Tožnici s tožbo izpodbijata zgoraj navedeno odločbo in navajata, da organ za brezplačno pravno pomoč pri odločitvi ni upošteval, da tožnici zaradi nasilja v družini živita pri babici, mati pa je od dne 22.7.2011 hospitalizirana v Psihiatrični bolnišnici v Ormožu. Organ tudi ni upošteval določila 22. člena ZBPP, ki omogoča odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljene z družinskimi razmerami prosilca, z zdravstvenim stanjem prosilca, izrednimi finančnimi obveznostmi ali drugimi razlogi, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti. Navajata še, da je vrednost predmetne nepremičnine, navedena v obvestilu GURS, nerealna, kakor tudi ni realna stanovanjska površina v obsegu 383 m2. Dejanska cena nepremičnine na trgu bi bila neprimerljivo nižja. Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in ugodi njuni prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke ter dohodke in prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek), oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). ZSV v 22. členu določa, da se osnovni znesek minimalnega dohodka usklajuje enkrat letno, trenutno pa znaša 230,61 € (Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS od 1.7.2011 – Uradni list RS, št. 57/2011, v zvezi s 5. členom Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS - Uradni list RS, št. 114/2006). Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine se smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30 in prvega odstavka 30.a člena ZSV (14. člen ZBPP). Iz določila 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP izhaja, da se ne glede na druge določbe tega zakona, brezplačne pravne pomoči ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino šestdesetih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 13.836,60 €.

Organ za brezplačno pravno pomoč je v izpodbijani odločbi svojo odločitev oprl na del obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnine, ki ga je pridobil od Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Murska Sobota. Pri tem pa iz predloženega spisa ne izhaja, kar organ za brezplačno pravno pomoč navaja v izpodbijani odločbi in odgovoru na tožbo, da tožnici nista znali navesti vrednosti predmetne nepremičnine in površine stanovanja ter da sta se zato strinjali s tem, da se ti podatki pribavijo od GURS. Iz predloženega spisa izhaja le, da tožeča stranka obvestila GURS nima, ker so v zemljiški knjigi vpisani še prejšnji lastniki. Iz spisa tudi ni razvidno, da bi organ za brezplačno pravno pomoč tožečo stranko pozval, naj se izjavi o vrednosti predmetne nepremičnine in stanovanjski površini, niti da bi jo seznanil z rezultati svojih poizvedb pri GURS.

V postopku odločanja o predlogu za odobritev brezplačne pravne pomoči, postopa pristojni organ, če ZBPP ne določa drugače, po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami). Ta v 8. členu določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo; na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko organ odloči le v primeru, da tako določa zakon. Za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, se izvede poseben ugotovitveni postopek (prvi odstavek 145. člena ZUP) v vseh primerih, razen če so podani pogoji za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku iz 144. člena ZUP, ki pa v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni.

Poseben ugotovitveni postopek se izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 145. člena ZUP). Stranka ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi. Stranka sme navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve, in izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve (prvi in drugi odstavek 146. člena ZUP). Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem in da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče (tretji odstavek 146. člena ZUP). Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (četrti odstavek 146. člena ZUP).

Navedena določila v postopku niso bila upoštevana, saj je organ za brezplačno pravno pomoč izpodbijano odločbo izdal, ne da bi tožečo stranko pozval, naj se izjavi o za odločitev relevantnih dejstvih, kot sta vrednost nepremičnine in stanovanjska površina, prav tako je tudi ni seznanil s potekom ugotovitvenega postopka, torej s podatki pridobljenimi od DURS in ji dal možnosti, da se o njih izjavi. Ker tožeči stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, je bila s tem storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena, ko tudi niso podani pogoji za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami), tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka in razjasniti okoliščine glede vrednosti predmetne nepremičnine in velikosti stanovanjske površine ter nato ponovno odločiti o tem ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.