Jedro

Pogoj za izdajo vozniškega dovoljenja v R Sloveniji izpolnjuje po določbi 102. člena zakona o varnosti cestnega prometa le oseba, ki je opravila vozniški izpit v R Sloveniji in sicer pred izpitno komisijo v izpitnem centru, na območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče več kot 6 mesecev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Oddelka za notranje zadeve Občine Piran št. 226-17/92 z dne 5.7.1993, s katero je navedeni prvostopni upravni organ zavrnil tožničino vlogo za izdajo vozniškega dovoljenja.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbi 171. in 173. člena zveznega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa in na določbi 101. in 102. člena republiškega zakona o varnosti cestnega prometa in navaja, da tožnica, ki je opravila vozniški izpit dne 24.10.1991 v Bujah v Republiki Hrvaški, ne more pridobiti vozniškega dovoljenja. Tožnica bi po navedenih določbah lahko pridobila vozniško dovoljenje le, če bi opravila vozniški izpit pred pristojno izpitno komisijo po kraju prebivališča, daljšega od šestih mesecev, to je pred izpitno komisijo v izpitnem centru Koper. Tožena stranka še navaja, da se po določbi 180. člena zakona o temeljih varnosti cestnega prometa izda vozniško dovoljenje v Republiki Sloveniji, ob izpolnjevanju ostalih pogojev le na podlagi tujega vozniškega dovoljenja, ki pa ga tožnica nima.

Tožnica s tožbo izpodbija navedeno odločbo. Ne strinja se s stališčem tožene stranke, da na podlagi vozniškega izpita, opravljenega v Republiki Hrvaški, ne more pridobiti vozniškega dovoljenja. Vozniški izpit je javna listina, ki glede na določila Haške konvencije, velja tudi v Republiki Sloveniji.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre, kot zmotno meni tožnica, za vprašanje veljavnosti tuje javne listine, ampak za vprašanje ali tožnica izpolnjuje pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja. Teh pogojev tožnica tudi po presoji sodišča ne izpolnjuje. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da ima tožnica stalno prebivališče v Piranu, vozniški izpit pa je opravila v Bujah na Hrvaškem. Glede na določbo 102. člena zakona o varnosti cestnega prometa bi tožnica lahko pridobila vozniško dovoljenje v Republiki Sloveniji in sicer pred izpitno komisijo v izpitnem centru, na območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče več kot šest mesecev.

Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna, tožba pa neutemeljena. Zato je moralo sodišče tožbo zavrniti na podlagi 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).