Jedro

Glede na izrecno določbo 324. člena ZUP, vložitev pravnega sredstva, ki ga novi ZUP ne predvideva, ni utemeljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000 ZUP) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 23.12.2002, s katero je ta zavrnila pritožbo tožnikov zoper sklep Upravne enote J. z dne 26.11.2002. Z navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ zavrgel zahtevo tožnikov za spremembo pravnomočne odločbe Upravne enote J. z dne 24.4.2001, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnikov za denacionalizacijo zemljišča s parc. št. 1859 vl. št. 125 k.o. D. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbo 324. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000 in 52/2002, ZUP) in navaja, da za vse po 1.4.2000 vložene zahteve, kot tudi vložena pravna sredstva, velja novi ZUP. Določba 2. odstavka 6. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) napotuje v postopku za uveljavljanje pravic po ZDen sicer na Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP/86), razen če ne vsebuje sam ZDen drugačnih določb. Navedena določba ZDen je jasna pri uporabi postopka za uveljavljanje denacionalizacijskih zahtevkov, saj je rok za vložitev le-teh že potekel. Navedena ureditev, če se jo razlaga tako, da velja za tekoče denacionalizacijske zahtevke, je skladna tudi s prehodno določbo 324. člena ZUP/86 (pravilno ZUP). Njene uporabe, saj bi moral v nasprotnem primeru kasnejši postopkovni predpis ZUP kot izjemo to določiti, ni mogoče časovno širiti z uporabo postopkovnih določb ZUP/86 tudi na izredna pravna sredstva, vložena v času veljave novega ZUP, z razlago, da gre tudi pri izrednih pravnih sredstvih za uveljavljanje pravic do denacionalizacije. Sodišče prve stopnje meni, da se uporabljajo tudi za izredna pravna sredstva, vložena po 1.4.2000 zoper pravnomočno končane denacionalizacijske zadeve, določbe novega ZUP, s taksativno naštetimi inštituti izrednih pravnih sredstev, ki jih ta postopkovni predpis vsebuje. Ob tem pa je ugotoviti, da ZUP navedenega izrednega pravnega sredstva ne vsebuje, zato je prvostopenjski organ zahtevo, saj ni bila dopustna, pravilno zavrgel. Podlage za uporabo izrednega pravnega sredstva spremembe pravnomočne odločbe tudi ne daje 46. člen Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS). Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo, št. U-I-130/01, ni odločilo o odpravi podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, temveč je pojasnilo, kako se morejo razlagati 3. točka 3. člena, 4. člen in 31. ter 32. člen ZDen.

Tožniki vlagajo pritožbo zoper izpodbijano sodbo in navajajo, da je izpodbijana sodba krivična. Denacionalizacijski postopek je tekel po ZUP/86 in v tem zakonu je izredno pravno sredstvo "razveljavitev pravnomočne odločbe s privolitvijo ali na zahtevo stranke" predvideno. Menijo, da se postopek denacionalizacije razteza tudi na izredna pravna sredstva, dokler ta niso izčrpana. Izpodbijana sodba pa se sklicuje na ZUP/99, ki tega pravnega sredstva nima in šteje, da gre za nov postopek. Prvostopenjsko sodišče pojem "pravno sredstvo" oži samo na redno pravno sredstvo. Te pravice prvostopenjsko sodišče nima. Gre za denacionalizacijski postopek, v katerem je bil napačno uporabljen zakon, čeprav se je tudi vrhovno sodišče strinjalo s tako razlago, napačna uporaba zakona pa ne more biti v škodo državljanu. To pomeni, da pravne posledice takih odločb ostanejo, ne glede na njihovo nezakonito podlago. Tudi stališče, da ne obstojijo okoliščine, ki bi opravičevale uporabo 46. člena ZUstS, ni utemeljeno. Očitno je, da se razlage določb 3. točke 3. člena, 4. člena in 31. ter 32. člena ZDen niso skladale z ustavno odločbo. Prav te razlage so bile označene kot napačne in smiselno tudi razveljavljene. Na podlagi teh razlag so bili izdani posamični akti, ki so imeli škodljive posledice za tožnike.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

V obravnavani zadevi so tožniki vložili "zahtevo za nov postopek", ki so jo naknadno dopolnili in opredelili kot zahtevo za spremembo pravnomočne odločbe na podlagi 265. člena ZUP/86. Vloga tožnikov z dne 17.9.2002, ki je bila poslana priporočeno po pošti in jo je upravni organ prejel dne 19.9.2002, je bila podana v času, ko je že veljal novi ZUP, nanašala pa se je na pravnomočno v denacionalizacijski zadevi izdano odločbo Upravne enote J. z dne 24.4.2001. Zato, glede na izrecno določbo 324. člena ZUP, vložitev pravnega sredstva, ki ga novi ZUP ne predvideva, ne glede na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-130/01-18 z dne 23.5.2002, ni bila utemeljena. To pa sta pravilno ugotovila tudi sodišče prve stopnje in tožena stranka. Pritožbeno sodišče se tudi strinja s sodiščem prve stopnje, da z navedeno odločbo Ustavno sodišče Republike Slovenije ni odločilo o odpravi podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, kar je po določbi 46. člena ZUstS podlaga za zahtevek za odpravo oziroma spremembo posamičnih aktov, temveč je podalo le ustavno skladno razlago posameznih določb ZDen. Zato pritožbeni ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.