Jedro

Ker je sodišče v celoti vezano na podan predlog upnika in je dolžno izvršilni postopek ustaviti (zgolj) v obsegu, kot ga predlaga upnik, se pravni položaj dolžnika ne bi v ničemer izboljšal, tudi če bi se pokazalo, da je dolžnikova pritožba utemeljena.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izvršbo delno ustavilo za dne 3. 10. 2014 plačanih 2.047,06 EUR.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje dolžnik brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov, s smiselnim predlogom, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne v nov postopek. Bistvo njegove pritožbe je, da je bila cenitev avtomobila nepravilna, da je bil ta prodan pod dejansko vrednostjo in da je bil upnik poplačan v višjem znesku. Očita še, da dolg ni zmanjšan za dne 25. 7. 2014 plačan znesek 548,55 EUR. K pritožbi prilaga obračun dolga z dne 4. 8. 2014 in 6. 8. 2014, internetni oglas o prodaji vozila in potrdilo o plačilu.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Pravno sredstvo je dopustno, če je dovoljeno, če je bilo vloženo pravočasno in podano v zakoniti obliki, če ga je podala upravičena oseba, ki se pravnemu sredstvu ni odpovedala ali ga umaknila ter če je podana pravovarstvena potreba oz. pravni interes. Pravni interes je tako predpostavka za dopustnost pravnega sredstva, podan pa je tedaj, kadar ima vlagatelj pravnega sredstva izdano zoper sebe neugodno odločbo.

5. V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče predlogu upniku za delni umik izvršilnega predloga iz razloga poplačila terjatve v višini 2.047,06 EUR dne 3. 10. 2014 v celoti sledilo in na podlagi drugega odstavka 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izvršbo (pravilno izvršilni postopek) v predlaganem delu ustavilo. Tak sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe. Ugodnejše glede na predlog upnika niti ne more pričakovati. Z izpodbijano odločitvijo se je zmanjšala njegova obveznost, zato je ta odločitev izključno v njegovo korist. Pravni red mu zaradi tega ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijano odločitev.

6. Pritožniku je še pojasniti, da je uvedba in tek izvršilnega postopka v izključni dispoziciji upnika. Navedeno pomeni, da lahko upnik kadarkoli tekom postopka delno ali v celoti umakne predlog za izvršbo, ne da bi za to bilo potrebno soglasje dolžnika (prvi odstavek 43. člena ZIZ). Pri tem mu ni potrebno navajati razloge umika torej, ali umika zaradi poplačila ali ne, ali je prišlo do poplačila izven sodnega postopka ali je poplačilo posledica prisilne izterjave. V skladu z drugim odstavkom 43. člena ZIZ je sodišče dolžno njegovemu (delnemu) umiku slediti in v utesnjenem delu izvršilni postopek ustaviti.

7. V konkretnem primeru, ko je izvršba dovoljena za znesek 5.521,01 EUR s pripadki (sklep VL 89940/2014 z dne 4. 7. 2014), je upnik podal utesnitev za znesek 2.047,06 EUR. Ker je sodišče v celoti vezano na podan predlog upnik in je dolžno izvršilni postopek ustaviti (zgolj) v obsegu, kot ga predlaga upnik, se pravni položaj dolžnika ne bi v ničemer izboljšal, tudi če bi se pokazalo, da je dolžnikova pritožba utemeljena. Glede na vezanost sodišča pri odločanju o ustavitvi izvršilnega postopka na predlog upnika, mu pritožba, tudi v primeru njene utemeljenosti, ne bi prinesla konkretne in neposredne pravne koristi.

8. Sodišče druge stopnje je zaradi navedenega pritožbo dolžnika na podlagi 1. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ kot nedovoljeno zavrglo. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je namreč pritožba nedovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo.

9. Glede na dolžnikove trditve, da je bila cenitev nepravilna, da avtomobil ni bil prodan po dejanski vrednosti, da je bil upnik poplačan v višjem znesku, da je dolžnik delno plačal dolg dne 25. 7. 2014 sodišče druge stopnje ugotavlja, da utegne imeti ta del pritožbe pravno naravo ugovora po izteku roka v smislu 56. člena ZIZ, v kolikor gre za navedbe, ki jih dolžnik ni mogel uveljavljati v rednem ugovoru. Ugovor po izteku roka obravnava sodišče prve stopnje (54. člen ZIZ), zato sodišče druge stopnje navedbe tega dela pritožbe ni presojalo. Te pritožbene navedbe bodo tako predmet vsebinske obravnave v nadaljevanju postopka na prvi stopnji v skladu s 56. členom ZIZ, če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da so izpolnjene predpostavke iz 56. člena ZIZ.

10. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).