Jedro

Izjema od pravila po 1. odst. 158. člena ZPP se uporabi tudi takrat, ko tožeči stranki terjatev poravna tisti solidarni dolžnik, ki ni bil tožen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep o stroških se r a z v e l j a v i in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

V gornji pravdni zadevi je sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe pravdni postopek ustavilo. Stroškovni zahtevek tožeče stranke je zavrnilo in tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki plačati pravdne stroške v znesku 5.100,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.8.2001 dalje do plačila, vse v 8 dneh. Ugotovilo je, da je tožeča stranka umaknila tožbo, zato ji je v skladu z določbo 1. odst. 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki stroške tega postopka. Tožeča stranka namreč tožbe ni umaknila zato, ker bi toženec plačal znesek, ki ga je v tej pravdi iztoževala, ampak je ta znesek plačal tožeči stranki nekdo tretji. Proti sklepu o stroških je vložila pritožbo tožeča stranka. V pritožbi zatrjuje, da je stališče prvostopenjskega sodišča, da ima tožnik, ki umakne tožbo, pravico do povrnitve pravdnih stroškov le v primeru, če toženec izpolni zahtevek po vložitvi tožbe, zmotno. Tožencu je bil poslan odškodninski zahtevek pred vložitvijo tožbe, nanj ni reagiral, tožnici tudi ni sporočil, pri kateri zavarovalnici ima zavarovano svoje vozilo, zato je bila tožba vložena proti tožencu, ki jo je odstopil svoji zavarovalnici. Zavarovalnica je nato plačala skoraj celotno odškodnino in del stroškov. Na to dejstvo se je toženec skliceval v odgovoru na tožbo. Ko plača škodo zavarovalnica, se šteje, da jo je plačal njen zavarovanec, torej toženec, in ker je vse to bilo storjeno po vložitvi tožbe, je jasno, da mora toženec poravnati še neplačane pravdne stroške, ki jih je uveljavljala tožeča stranka. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je izjemo od pravila iz 1. odst. 158. člena ZPP v konkretni zadevi razlagalo povsem gramatikalno. Takšna razlaga pa ne prepriča, saj je odločilni razlog za izjemo po tem pravilu okoliščina, zakaj je prišlo do umika in v zvezi s tem, katera od strank je odgovorna za nastanek spora. V konkretni zadevi je tožnica umaknila tožbo, ko je toženčeva zavarovalnica poravnala škodo, ki jo je toženec povzročil. Res, da zavarovalnica ni bila zajeta na pasivni strani kot tožena stranka, vendar ostaja dejstvo, da je izpolnila solidarno obveznost. Za takšno obveznost pa 414. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) jasno določa, da preneha, čim jo izpolni eden od dolžnikov in so vsi dolžniki zatem prosti. Zato je pravno zmotno stališče, da mora tožnica sama trpeti stroške tega postopka in še povrniti tožencu njegove, ker je potem, ko je vložila tožbo proti povzročitelju škode, to škodo poravnala toženčeva zavarovalnica. V konkretni zadevi bi sodišče prve stopnje moralo ob pravilni razlagi 1. odst. 158. člena ZPP zaključiti, da je toženec dolžan kljub umiku tožbe plačati tožnici stroške, ki jih je imela s tem postopkom. Te stroške pa sodišče prve stopnje zaradi zmotne razlage določbe 158. člena ZPP ni odmerilo, zato je pritožbeno sodišče moralo sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti zadevo v novo odločanje. V nadaljnjem postopku bo sodišče prve stopnje moralo stroške tožnice odmeriti in jih naložiti v plačilo tožencu.