Jedro

Po 6. alineji 49. člena ZŠtip štipendijsko razmerje preneha, če štipendist po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil oziroma če na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije. Tožnica je predložila dokazila o tem, da iz opravičljivih zdravstvenih razlogov letnika ni izdelala. Kakšni so opravičljivi zdravstveni razlogi, je določeno v drugem odstavku 48. člena ZŠtip. Pri tožnici takšni opravičljivi zdravstveni razlogi obstajajo (bolezen ali poškodba, ki je trajala neprekinjeno najmanj dva meseca in je vplivala na zmanjšanje učnih oziroma študijskih sposobnosti, kar se dokazuje z mnenjem zdravnika specialista). Ker niso bili podani razlogi iz 49. člena ZŠtip za prenehanje štipendijskega razmerja, je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo pravilno odpravilo odločbi toženke o prenehanju štipendijskega razmerja.

Pravno stališče, da lahko mirovanje štipendijskega razmerja traje zgolj eno leto in da mora nato štipendist ali letnik dokončati ali pa mu štipendijsko razmerje preneha, je napačno. V 48. členu ZŠtip za takšno razlogovanje ni podlage, saj zakon ne omejuje mirovanje štipendijskega razmerja na eno leto.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke z dne 8. 7. 2015 in odločbo Centra za socialno delo A. z dne 11. 11. 2014. Po izpeljanem dokaznem postopku je ugotovilo, da je tožnica po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja predložila ustrezna dokazila, in sicer mnenje zdravnika specialista, da so bili pri njej podani opravičljivi zdravstveni razlogi, zaradi katerih ni mogla izdelati letnika in je tako izpolnjen zakonski dejanski stan iz drugega odstavka 48. člena ZŠtip, kar pomeni, da razlog za prenehanje štipendijskega razmerja, zaradi katerega sta bili izdani izpodbijani odločbi, ni podan.

2. Pritožuje se toženka. V pritožbi navaja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo. Opravičljivi zdravstveni razlogi iz 1. alineje prvega odstavka 48. člena ZŠtip se nanaša na primere, ko se odloča o mirovanju štipendijskega razmerja. Po 6. alineji 49. člena ZŠtip preneha štipendijsko razmerje, če po enoletnem mirovanju štipendist ne predloži ustreznih dokazil oz. na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije. Določa, da lahko štipendijsko razmerje miruje zgolj eno leto, na kar se štipendijsko razmerje ali zaključi ali pa je štipendist upravičen ob izpolnjevanju splošnih pogojev in napredovanja v višji letni, do nadaljnjega prejemanja državne štipendije. Pritožba meni, da je odločitev sodišča arbitrarna, saj v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji niti za mirovanje štipendijskega razmerja niti za nadaljnje izplačevanje štipendije. Odločitev sodišča odstopa od ustaljene sodne prakse (opr. št. Psp 460/2013 z dne 13. 3. 2013).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni kršilo določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Prvostopenjskemu sodišču ni mogoče očitati arbitrarnosti in odstopa od ustaljene sodne prakse.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasledji - ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 8. 7. 2015, s katero se je kot neutemeljena zavrnila pritožba tožnice zoper odločbo Centra za socialno delo A. z dne 11. 11. 2014. S slednjo je Center za socialno delo A. odločil, da tožnici preneha pravica do državne štipendije in da je tožnica dolžna vrniti zneske štipendije prejete v času od novembra 2012 do septembra 2014, v skupni višini 2.090,00 EUR, v 60 dni od izvršljivosti odločbe.

6. Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, to pa je razvidno tudi iz pisne dokumentacije v sodnem in upravnem spisu izhaja, da se je tožnica v študijskem letu 2011/2012 vpisala na dvoletni program B. šole in v tem študijskem letu prejemala državno štipendijo za prvi letnik. V študijskem letu 2012/2013 je prejemala državno štipendijo za drugi letnik. V študijskem letu 2013/2014 se je ponovno vpisala v drugi letnik in ji je štipendijsko razmerje mirovalo na podlagi odločbe tožene stranke z dne 18. 12. 2013. Tekom mirovanja štipendijskega razmerja je tožnica dne 26. 8. 2014 utrpela hudo poškodbo desne noge. Potrebni so bili številni operativni posegi, s katerimi so ohranili nogo in je bila dvakrat v posledici tega hospitalizirana.

7. Tožnica je v študijskem letu 2014/2015 bila ponovno vpisana kot redna študentka v drugem letniku, toženi stranki je predložila tudi zdravniško potrdilo lečečega specialista z dne 26. 11. 2014. Center za socialno delo A. je 11. 11. 2014 izdal izpodbijano odločbo, v kateri je navedel, da tožnica po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ni predložila ustreznih dokazil oz. na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije ter ji tako na podlagi 6. alineje 49. člena Zakona o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 59/2007 s spremembami, ZŠtip) preneha štipendijsko razmerje in je dolžna v skladu s prvim odstavkom 50. člena ZŠtip štipendijo vrniti za letnik, ki ga ni uspešno zaključila. Pritožbeni organ, C. je pritožbo tožnice z odločbo z dne 8. 7. 2015 zavrnilo. Menilo je, da so pritožbene navedbe neutemeljene in ne vplivajo na drugačno odločitev o stvari. Tožnica ni izkazala opravičljivih zdravstvenih razlogov za ponavljanje letnika, saj le-teh ni podkrepila z ustreznim dokazilom zdravnika specialista, iz katerega bi izhajali opravičljivi zdravstveni razlogi, torej bolezen ali poškodba, ki je trajala neprekinjeno najmanj dva meseca in je vplivala na zmanjšanje učnih oz. študijskih sposobnosti. Iz priložene potrdila zdravnika specialista splošne kirurgije in travmatologije je namreč razvidno, da je pritožnica trpela zmanjšanje učnih sposobnosti zaradi bolezni v času od 26. 8. 2014 do 26. 9. 2014 ter od 13. 10. 2014 do 27. 10. 2014, torej neprekinjeno manj od dveh mesecev, kot to zahteva drugi odstavek 48. člena ZŠtip. Iz priloženega potrdila zdravnika specialista je razvidno, da je pritožnica imela težave pri opravljanju rednih študijskih obveznosti, ne izkazuje pa zmanjšanje učnih sposobnosti. Vpliv na zmanjšanje učnih sposobnosti ter težave pri opravljanju rednih študijskih obveznosti sta dva različna pojma, pri čemer je pri prvem stopnja vpliva na zmanjšanje učnih sposobnosti večja kot slednja.

8. Enake navedbe je tožena stranka podala v odgovoru na tožbo. Iz izpovedi lečečega kirurga specialista D.D. nedvomno izhaja, da se obdobji od 26. 8. 2014 do 26. 9. 2014 ter od 13. 10. 2014 do 27. 10. 2014 nanašata zgolj na samo hospitalizacijo. Tudi v vmesnem času pa je potekalo zdravljenje. Pri tožnici je šlo za kompleksno poškodbo in postravmatsko stresno motnjo, saj se je tožnica soočala s tem, da lahko izgubi nogo. Proces zdravljenja je bil zelo stresen za tožnico. Pojavljali so se tudi zapleti, zdravljenje ni vedno potekalo optimalno. Pri poškodbi je šlo za hude bolečine, predpisani so bili tudi opijati in je stopnja bolečine pri tožnici znašala 7 in je trajala najmanj do 27. 11. 2014. Potem se je razvila zelo neprijetna bolečina, ki ji rečemo nevralgična bolečina zaradi draženja živca, kar je psihično zelo naporno. Navedeno so blažili z Lyrico, vendar v celoti te bolečine ni mogoče odpraviti. Ne gre za opiate, temveč za antiapileptik, je psihotropno zdravilo, kar pomeni, da vpliva na psiho. Navedeno zdravilo je prejemala do junija 2015, ko je bila ta terapija postopno ukinjena. Poškodba in zdravljenje te poškodbe je vplivalo na tožničine učne oz. študijske obveznosti, pomembno je to vplivalo na njeno zmožnost koncentracije.

9. Iz navedene izpovedi je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da so bile posledice poškodbe noge takšne, da so trajale neprekinjeno precej več kot dva meseca in so močno vplivale na zmanjšanje učnih oz. študijskih sposobnosti. V posledici navedenega je sodišče prve stopnje tudi pravilno zaključilo, da razlog iz drugega odstavka 48. člena ZŠtip, naveden v izpodbijanih odločbah, torej da tožnica po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ni predložila ustreznih dokazil oz. na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev na nadaljnjo prejemanje štipendije, ni podan. Tožnica je predložila ustrezna dokazila, in sicer mnenje zdravnika specialista, da so bili pri njej podani opravičljivi zdravstveni razlogi, zaradi katerih ni mogla izdelati letnika.

10. Neutemeljeno je sklicevanje pritožbe na sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 460/2013, saj navedena sodba ne obravnava enakega dejanskega stanja, kakor je v predmetni zadevi. V citirani zadevi tožnica zaradi dokazanih opravičljivih razlogov letnika ni izdelala, vendar ga tudi ni ponavljala, temveč se je pogojno vpisala v višji letnik. V zadevi, ki se obravnava sedaj obstajajo opravičljivi razlogi, zakaj tožnica v času mirovanja štipendijskega razmerja ni izdelala letnika, letnik je ponavljala in imela status rednega študenta in se ni vpisala v višji letnik.

11. ZŠtip v 49. členu določa primere, pri katerih preneha štipendijsko razmerje. V 1. alineji je določeno, da štipendijsko razmerje preneha, če štipendist po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal štipendijo v 6. alineji pa, če po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži dokazil oz. na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnjo prejemanje štipendije. V zvezi s presojo tako 1., kakor 6. alineje 49. člena ZŠtip, pritožbeno sodišče šteje, da navedena razloga v danem primeru ne obstajata. Ne obstaja pa tudi noben drugi razlog, naveden v 49. členu ZŠtip za prenehanje štipendijskega razmerja. Tožnica letnika, za katerega je prejemala štipendijo ni dokončala, vendar ne po svoji krivdi. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je tožnica v nadaljevanju tudi drugi letnik končala, kar izhaja iz potrdila o opravljenih izpitih z dne 25. 1. 2016. Po 6. alineji 49. člena ZŠtip štipendijsko razmerje preneha, če štipendist po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil oz. na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije. Tožnica je predložila dokazila o tem, da iz opravičljivih zdravstvenih razlogov letnika ni izdelala. Kakšni so opravičljivi zdravstveni razlogi, je določeno v drugem odstavku 48. člena ZŠtip. Pri tožnici takšni opravičljivi zdravstveni razlogi obstajajo (bolezen ali poškodba, ki je trajala neprekinjeno najmanj dva meseca in je vplivala na zmanjšanje učnih oz. študijskih sposobnosti, kar se dokazuje z mnenjem zdravnika specialista). Ker ni podan nobeden od razlogov določenih v 49. členu ZŠtip za prenehanje štipendijskega razmerja, je prvostopno sodišče pravilno razsodilo, ko je odpravilo izpodbijani odločbi toženke.

12. Napačno je pravno stališče, da lahko mirovanje štipendijskega razmerja traje zgolj eno leto in da mora nato štipendist ali letnik dokončati ali pa mu štipendijsko razmerje preneha. V 48. členu ZŠtip za takšno razlogovanje ni nobene podlage, saj ne omejuje mirovanje štipendijskega razmerja na eno leto. Bistvo tega spora pa se ne nanaša na to pravno vprašanje, temveč na vprašanje, ali obstajajo razlogi za prenehanje štipendijskega razmerja, kakor so določeni v 49. členu ZŠtip.

13. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.