Jedro

Če bi zakonodajalec želel določiti smiselno uporabo vseh ali vsaj več določb ZDen, bi bila določba 145.a člena ZIKS drugačna. Tudi po mnenju revizijskega sodišča pa je ta določba jasna in njeno ekstenzivno tolmačenje, za kakršno se zavzema revidentka, ni pravilno. ZDen pozna določene omejitve tudi izven III. poglavja. Med temi omejitvami so določbe II. poglavja, kdo je upravičenec po tem zakonu, kdo se lahko šteje za upravičenca po tem zakonu in kdo ni upravičenec po tem zakonu (torej po ZDen). Sem sodita 9. in 10. člen ZDen, katerih smiselno uporabo neutemeljeno terja revidentka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. V prejšnjem postopku za vrnitev premoženja, zaplenjenega s kazensko sodbo, ki je bila kasneje v obnovitvenem kazenskem postopku razveljavljena, je prvostopenjsko sodišče s sklepom s 7. 5. 2003 pokojnemu upravičencu L. G. vrnilo v last in posest nepremičnine parc. št. 317/3, 317/4, 317/5, 317/6, 310, 292/2, 309/1 in 309/2, vse k.o. ... (last Republike Slovenije) in 318/5 k.o. ... (last Občine ...). Za del parcele 318/5 k.o. ... je ugotovilo, da je upravičen le do odškodnine v znesku 20.466 SIT in odločilo, da mora tretja nasprotna udeleženka ta znesek skupaj z obrestmi plačati v obliki obveznic predlagatelju, ki ga je kot dediča pokojnega upravičenca določilo za skrbnika za poseben primer. Predlog za vrnitev nepremičnine parc. št. 267 k.o. ... je zavrnilo. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo prve nasprotne udeleženke in potrdilo prvostopenjski sklep. Proti tej odločbi ni bila vložena revizija.

2. Sodišče prve stopnje je naknadno ugotovilo napako, ki jo je nepravilno označilo kot pomoto in izdalo popravni sklep, vendar je pritožbeno sodišče ugodilo predlagateljevi pritožbi proti temu sklepu in ga razveljavilo (brez vrnitve v nov postopek), saj je šlo za vsebinsko spremembo sklepa in ne za popravo očitne pomote. Revizijsko sodišče je revizijo prve nasprotne udeleženke proti temu sklepu zaradi pomanjkanja njenega pravnega interesa zavrglo, ker sprememba izpodbijanega sklepa ne bi spremenila revidentkinega položaja.

3. Prva nasprotna udeleženka je vložila tudi predlog za obnovo postopka, v katerem se je sklicevala na dopis Upravne enote .. s 3. 8. 2005, ki mu je bil priložen dopis Ministrstva za notranje zadeve Velike Britanije s 27. 6. 2005, iz katerega naj bi izhajalo, da naj bi bil pokojni upravičenec od rojstva do smrti britanski državljan. Prva nasprotna udeleženka naj bi tako zvedela za novo dejstvo in o njem pridobila nov dokaz v smislu 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj po drugem odstavku 10. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) niso upravičenci po tem zakonu osebe, ki so dobile ali imele pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje v tuji državi. Obnovitveni postopek je bil najprej zaradi reševanja revizije prekinjen, po njegovem nadaljevanju pa je prva nasprotna udeleženka na naroku 20. 12. 2007 vložila vlogo, s katero je razširila predlog za obnovo postopka z novimi dokazi in dejstvi. Prva nasprotna udeleženka je namreč vložila tudi izbrisno tožbo in med pripravami na prvi narok je njen pooblaščenec pridobil historični zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega izhaja glede nepremičnin parc. št. 309/1 in 309/2 k.o. ... drugačno dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v tej nepravdni zadevi, predvsem pa, da je nepremičnina postala last prve nasprotne udeleženke po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini in ne last tretje nasprotne udeleženke po Zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, kot je napačno odločeno s pravnomočnim sklepom prvostopenjskega sodišča s 7. 5. 2003. O tej vlogi se je predlagatelj izjavil že na samem naroku, sodišče pa jo je poslalo v izjavo tudi ostalima nasprotnima udeleženkama, po izteku roka za izjavo pa je s sklepom z 8. 1. 2008 predlog v zvezi s prvim obnovitvenim razlogom (dopis Upravne enote ... s prilogo) zavrnilo, v zvezi z drugim obnovitvenim razlogom pa zavrglo (historični zemljiškoknjižni izpisek).

4. Sodišče druge stopnje je pritožbo prve nasprotne udeleženke zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep. Strinjalo se je z razlogi, da tuje državljanstvo ni omejitev za vračanje premoženja, ki je bilo upravičencu odvzeto na podlagi kazenske sodbe, ki je bila kasneje razveljavljena, zato je zavrnilo drugačna pritožbena izvajanja. Pritrdilo je tudi stališču prvostopenjskega sodišča, da historični zemljiškoknjižni izpisek ob publicitetnem načelu zemljiške knjige in zahtevani skrbnosti stranke pri zbiranju procesnega gradiva ne more biti obnovitveni razlog. Zavrnilo je še pritožbene očitke o procesnih kršitvah v zvezi z obravnavanjem drugega obnovitvenega razloga.

5. Prva nasprotna udeleženka v pravočasni reviziji proti drugostopenjskemu sklepu uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka. Predlaga tako spremembo izpodbijanega sklepa, da se ugodi predlogu za obnovo postopka, razveljavi sklep s 7. 5. 2003 in zavrne predlog (za vrnitev zaplenjenega premoženja). Povzema razloge pritožbenega sodišča, s katerimi se ne strinja in v utemeljitev svojega drugačnega stališča dobesedno prepisuje svoje pritožbene navedbe. Doda še, da pritožbeno sodišče ni odgovorilo na vse procesne očitke v pritožbi, zaradi česar vztraja pri trditvi, da naj bi bila strankam odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

6. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena vsem udeležencem nepravdnega postopka, ki pa niso vložili revizijskega odgovora.

7. Revizija ni utemeljena.

8. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je imel pokojni upravičenec v času zaplembe premoženja poleg jugoslovanskega državljanstva, ki je bilo ugotovljeno v prejšnjem postopku, tudi britansko državljanstvo, ker je glede na značilnosti sodnega nepravdnega postopka za vrnitev zaplenjenega premoženja to okoliščino štelo za pravno nepomembno. Zato so očitno neutemeljene revizijske trditve, da je bilo njegovo britansko državljanstvo nesporno dokazano. Če bi prvostopenjsko sodišče to okoliščino dejansko ugotavljalo, bi se moralo opredeliti tudi do pomanjkljivosti ponujenega novega dokaza, saj je nasprotna udeleženka sodišču predložila le prvo in tretjo stran dopisa Upravne enote ... s 3. 8. 2005 (priloga k r. št. 70 pod B2). Zato je v sedanji fazi postopka pravilneje govoriti le o možnosti, da je bil pokojni upravičenec tudi britanski državljan.

9. Stališče o pravni nerelevantnosti (morebitnega) britanskega državljanstva pokojnega upravičenca je pritožbeno sodišče utemeljilo z razlogi na tretji strani svoje odločbe, ki jim prva nasprotna udeleženka ugovarja le s ponovitvijo svojih pritožbenih navedb. Revizijsko sodišče pritrjuje razlogom pritožbenega sodišča, da Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS) v 145.a členu napotuje na smiselno uporabo ZDen, vendar le glede določenih vprašanj (glede oblike in obsega vračanja, omejitev v zvezi z vračanjem in glede vrednotenja premoženja) in le določenih zakonskih določb, in sicer izrecno opredeljeno tistih, ki se nahajajo v III. poglavju ZDen (oblike denacionalizacije). Če bi zakonodajalec želel določiti smiselno uporabo vseh ali vsaj več določb ZDen, bi bila določba 145.a člena ZIKS drugačna. Tudi po mnenju revizijskega sodišča je določba 145.a člena ZIKS jasna in njeno ekstenzivno tolmačenje, za kakršno se zavzema revidentka, ni pravilno. ZDen pozna določene omejitve tudi izven III. poglavja. Med temi omejitvami so določbe II. poglavja, kdo je upravičenec po tem zakonu, kdo se lahko šteje za upravičenca po tem zakonu in kdo ni upravičenec po tem zakonu (torej po ZDen). Sem sodita 9. in 10. člen ZDen, katerih smiselno uporabo neutemeljeno terja revidentka. Podlaga za odločanje v tej zadevi so določbe ZIKS, ki pa takih omejitev glede upravičencev ne določajo.

10. Revidentka skuša doseči drugačno razlago s sklicevanjem na drugi odstavek 14. člena Ustave RS o enakosti vseh pred zakonom, z opredelitvijo pravnih položajev upravičencev, ki zahtevajo vrnitev zaplenjenega premoženja v upravnem postopku in tistih, ki to zahtevajo v sodnem nepravdnem postopku, z utemeljevanjem, da mora biti ureditev v obeh primerih enaka ter z zatrjevanjem, da se razveljavljena kazenska sodba iz te zadeve ob zaplembi sklicuje na enega od zakonov, ki so našteti v 3. členu ZDen. Revizijsko sodišče pritrjuje razlogom pritožbenega sodišča, da je podlaga pri vračanju premoženja po ZDen in ZIKS različna in zato ne gre za poseganje v načelo enakosti iz 14. člena URS. Čeprav je splošni namen obeh zakonov v popravi povojnih krivic res enak, pa je podlaga za vračanje različna. Pri vračanju po ZIKS je to krivična kazenska obsodba, ki jo je treba najprej razveljaviti, da se pridobi upravičenje za zahtevo za vrnitev zaplenjenega premoženja. Pri vračanju po ZDen pa razveljavitev akta, ki je bil podlaga za zaplembo premoženja, ni potrebna. Že v tej zahtevi je položaj prvih upravičencev težji, na splošno pa je bil težji tudi zaradi težjih življenjskih okoliščin ob sami zaplembi (kazenska obsodba). Ne gre torej za enake položaje, ki bi jih bilo treba tudi enako urediti. Močnejši pravni položaj upravičencev po ZIKS v primerjavi z upravičenci po ZDen (in v koliziji s pravicami upravičencev do lastninskega preoblikovanja) omenja tudi Ustavno sodišče RS v 21. točki svoje odločbe U-I-426/98. 11. Revizijsko sodišče zato ugotavlja, da je pravilna materialnopravna presoja obeh sodišč, da okoliščina o (morebitnem) tujem državljanstvu in dokazi v zvezi z njo ne pomenijo takega novega dejstva ali dokaza, na podlagi katerih bi bila lahko v prejšnjem postopku za nasprotno udeleženko izdana ugodnejša sodna odločba (10. točka 394. člena ZPP). Pritrjuje pa tudi materialnopravni presoji glede drugega obnovitvenega razloga. Sodišče prve stopnje je ob sklicevanju na drugi odstavek 395. člena ZPP presodilo, da pri historičnem zemljiškoknjižnem izpisku ne gre za dovoljen nov dokaz, ker bi tak izpisek nasprotna udeleženka lahko predložila že v prejšnjem postopku, sodišče druge stopnje pa je tem razlogom pritrdilo in še dodalo pravilne dodatne razloge, ne samo o nezadostni procesni skrbnosti nasprotne udeleženke, ampak tudi o publicitetnem načelu kot enem od temeljnih načel zemljiške knjige.

12. Zatrjevane procesne kršitve se nanašajo na drugi uveljavljani obnovitveni razlog. Neutemeljena je revizijska navedba, da naj pritožbeno sodišče ne bi odgovorilo na enake pritožbeno uveljavljane procesne kršitve. Odgovor je zapisan na koncu tretje in začetku četrte strani pritožbene odločbe ter vsebinsko zajema vse zatrjevane procesne kršitve. K pravilnim razlogom pritožbenega sodišča o poteku postopka (kot je povzet tudi v 3. točki te revizijske odločbe) revizijsko sodišče dodaja, da je tudi revidentka imela vse možnosti obravnavanja svojega lastnega razširjenega predloga in je vsaj nenavadno njeno revizijsko vztrajanje, da „stranke“ niso imele možnosti izjasnitve o dejstvih in dokazih nasprotne udeleženke (torej revidentke).

13. Revizijsko sodišče je na podlagi 378. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku neutemeljeno revizijo prve nasprotne udeleženke zavrnilo skupaj z njenimi priglašenimi revizijskimi stroški.