Jedro

Ker postavljeni predlog ni dovolj razumljiv, bi moralo sodišče bolj natančno in nedvoumno ugotoviti dejanski interes in voljo udeležencev glede delitve, saj je to v postopkih delitve solastnine bistveno.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče solastno premoženje predlagateljev in nasprotne udeleženke, ki obsega parc. št. 2302/2, 2312/2, 2312/3 in 2312/4, ki so pripisane k vl. št. 1337 k.o. ..., razdelilo tako, da jih v last in posest pridobi predlagateljica M. Ž., ki je dolžna izplačati nasprotni udeleženki znesek 36.993,764 EUR, na račun njenega solastnega deleža, v roku 3 mesecev po pravnomočnosti sklepa, skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina obrestujejo bančni depoziti za dobo 3 mesecev, od dneva pravnomočnosti sklepa do plačila.

Zoper sklep so se po pooblaščencu pravočasno pritožili predlagatelji in predlagali, da se v izpodbijanem delu sklep razveljavi in se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Navajajo, da za izdajo izpodbijanega sklepa nimajo ekonomskega interesa, saj je solastninski delež nasprotne udeleženke obremenjen s hipoteko, ki je večja od vrednosti tega solastnega dela. Kadar se solastniški delež dodeli drugemu solastniku, bi se slednjemu moralo naložiti plačilo vrednosti tega deleža hipotekarnemu upniku, hkrati pa odločiti, da za morebitni presežek terjatve hipoteka ugasne. Poleg tega je po mnenju pritožnikov sodišče nepravilno in brez utemeljitve zavrnilo njihov predlog, da se v postopek pritegne hipotekarnega upnika nasprotne udeleženke, ki ima nedvomno pravni interes za udeležbo v obravnavanem delitvenem postopku. Vsekakor ima interes za njegovo udeležbo M. Ž., ki naj bi kupila in prevzela solastninski delež nasprotne udeleženke. Predlagatelja M. in I. S. z laično pritožbo navedbe pooblaščenca dopolnjujeta z opozorilom na očitno zmotni zapis v izreku sklepa. Po predlogu naj bi se solastno premoženje predlagateljev (nepremičnine vl. št. 1337 k.o....) razdelilo samo v delu ki je v lasti nasprotne udeleženke. Ta del bi pod pogojem izplačila v denarju v last in posest prejela predlagateljica M. Ž.. V predmetnem postopku se ne razdružuje solastno premoženje med predlagatelji in sodišče je zmotno odločilo, da last in posest na celotni nepremičnini vl. št. 1337 k.o. ... pridobi M. Ž..

Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožbi sta utemeljeni.

Solastniki način delitve stvari načeloma določijo sporazumno in le kadar to ni mogoče, o delitvi odloča sodišče v nepravdnem postopku (118. člen Zakona o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/86, v nadaljevanju ZNP). Možnosti delitve je več. Presoditi je potrebno, kakšna delitev je v konkretnem primeru glede na izražene predloge in interese udeležencev postopka, ki jih sodišče mora čim prej ugotoviti in zavarovati (5. člen ZNP), najbolj sprejemljiva. Delitev se lahko opravi fizično v naravi, civilno s prodajo stvari in izplačilom kupnine med solastnike ter na druge načine. Stvarnopravni zakonik (Ur. l. RS, št. 387/2002, v nadaljevanju SPZ), ki v 70. členu določa način delitve stvari v solastnini, dopušča možnost, da sodišče na predlog enega od solastnikov odloči, da namesto prodaje stvar v celoti pripada njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče (5. odst. 70. člena SPZ). Vsak solastnik lahko ustanovi na svojem idealnem deležu hipoteko brez soglasja drugih solastnikov (1. odst. 139. člena SPZ) in sprememba lastnika idealnega deleža na nepremičnini, ki je obremenjena s hipoteko, ni razlog za njeno prenehanje (154. člen SPZ).

Pravno naziranje pritožnika glede hipoteke in njenega prenehanja je sicer napačno, vendar za obravnavano pritožbo ni pomembno, saj je pritožbeno sodišče z vpogledom v izpisek iz zemljiške knjige ugotovilo, da je bila hipoteka na idealnem deležu nasprotne udeleženke na nepremičninah pri vl. št 1337 k.o. ... že izbrisana, na kar je opozorila tudi nasprotna udeleženka, in zato za pritožbo v tem delu ni več pravnega interesa.

Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga, naj se v postopek pritegne tudi hipotekarnega upnika, je pravilna, saj ta za udeležbo v postopku nima pravnega interesa. Njegov ekonomski in pravni interes je varovan s hipoteko, ki kot že rečeno na idealnem deležu nepremičnine v solastnini ostaja, ne glede na mogoče spremembe imetnika obremenjenega deleža. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče v obravnavanem primeru sledilo nejasnemu predlogu, postavljenem na naroku dne 2.12.2008, v katerem je bilo predlagano, da se "solastna nepremičnina razdruži tako, da jo prevzame predlagateljica M. Ž., ki bo nasprotni udeleženki Z. S. njen solastniški delež do 1/5 v skladu s cenitvama obeh izvedencev izplačala v denarju v smislu 5. in 6. odst. 70. člena SPZ". Predlog je nejasen. Z izplačilom deleža enega izmed solastnikov do 1/5 (nasprotne udeleženke) bi omenjena predlagateljica postala lastnica celotne nepremičnine v solastnini. Solastniki bi se sicer lahko dogovorili tudi za takšen način delitve, kar bi pomenilo, da predlagateljici, ki naj bi nepremičnino prevzela v last in posest, ostali predlagatelji darujejo svoj solastninski delež, vendar pa glede na navedbe pritožbe to očitno ni bil njihov namen. Ker postavljeni predlog ni dovolj razumljiv, bi moralo sodišče bolj natančno in nedvoumno ugotoviti dejanski interes in voljo udeležencev glede delitve, saj je to v postopkih delitve solastnine bistveno. V obrazložitvi je sodišče med drugim v nasprotju s samim izrekom sklepa, s katerim je odločilo o delitvi solastnine v celoti, zapisalo, da je upoštevalo tudi mnenje izvedenca kmetijske stroke, ki je kot možni način delitve predlagal, da predlagatelji izplačajo nasprotni udeleženki njen nasprotni del. To pomeni, da je bil problem delitve solastnine v tem postopku dejansko osredotočen na solastniški delež nasprotne udeleženke in ne na delitev solastnine vseh udeležencev. Izrek sklepa je nerazumljiv, njegovi razlogi pa so nejasni in delno v nasprotju sami s seboj, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka (14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen v povezavi s 339. členom ZPP in 37. členom ZNP). Iz navedb pritožbe pooblaščenca predlagateljev je sicer mogoče domnevati, da je bil namen predlagateljev, da predlagateljica M. Ž. prevzame le solastni delež nasprotne udeleženke, ne pa celotne nepremičnine, vendar je glede te (bistvene) nepravilnosti sklepa ni izrecno pritožil. Popolnoma jasnega interesa vseh predlagateljev glede delitve nepremičnine, ki se je tekom postopka tudi spreminjal, pritožbeno sodišče iz podatkov spisa in pritožbenih navedb ni moglo nedvoumno ugotoviti, zato je sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje (3. odst. 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

V skladu z določbo 3. odst. 165. člena ZPP je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo.