Jedro

Tožnik je vložil tožbo po izteku 30-dnevnega roka od vročitve dokončnega upravnega akta, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (ZDSS-1 člen 72/1 in ZPIZ-2 člen 171/1).

Materialno napačno je naziranje pritožbe, da je bila tožba vložena pravočasno, če je bila vložena pri nepristojnem organu. Vloga vezana na rok se šteje, za pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče (112. člen ZPP). Pristojno sodišče je v tem primeru Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ne pa tožena stranka. Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena ob določenih okoliščinah na strani tožeče stranke (8. odstavek 112. člena ZPP). V danem primeru tožnik vloge ni poslal nepristojnemu sodišču, temveč kljub izrecnemu napotilu v izpodbijani dokončni odločbi tožene stranke toženi stranki sami. V kolikor tožeča stranka šteje, da je bilo ravnanje tožene stranke z nepravočasnim odstopom vloge pristojnemu sodišče nepravilno, to samo po sebi ne sanira nepravočasnosti tožbe tožnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožnika. Štelo je, da je tožnik vložil tožbo prepozno, po preteku 30-dnevnega roka od vročitve dokončne odločbe tožene stranke.

Zoper sklep se pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo. Ni upoštevalo, da so dne 15. 7. 2014 nastopile sodne počitnice, ko so prenehali teči vsi roki do 15. 8. 2014 in je tako rok za vložitev tožbe pričel teči šele dne 16. 8. 2014 in se je iztekel dne 15. 9. 2014 in ne 1. 9. 2014. Tožnik je odločbo tožene stranke prejel dne 2. 8. 2014 in je zoper njo vložil tožbo dne 28. 8. 2014. Tožbo je toženka prejela dne 29. 8. 2014, pristojnemu sodišču pa jo odstopila šele dne 19. 9. 2014. Toženec bi moral nepravilno naslovljeno vlogo odstopiti pristojnemu organu oz. sodišču takoj, ne pa da je zato potreboval tri tedne. Obstoj procesnih predpostavk za sodno varstvo sodišče ne bi smelo ugotavljati neodvisno od pravne ureditve upravnega postopka po katerem se šteje (1. odstavek 68. člena ZUP), da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme preden rok izteče. Tako je treba šteti, da je tožba pravočasna, tožnika pa ne morejo zadeti posledice zamude roka za njeno vložitev, ki jih je zakrivila toženka. Tožniku je bila z odločitvijo sodišča kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic, saj mu je bilo odvzeto pravno sredstvo, do katerega ima pravico.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa, upoštevajoč 366. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju ZPP) v obsegu, kakor ga določa 2. odstavek 350. člena ZPP. Pri tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, to pa izhaja tudi iz sodnega spisa, je tožnik dokončno odločbo toženca z dne 29. 7. 2014 prejel 2. 8. 2014. To izhaja iz vročilnice v upravnem spisu tožene stranke. Tožbo je sodišče prejelo dne 19. 9. 2014, toženka je tožbo sodišču odstopila v pristojno reševanje z dopisom, ki ga je oddala na pošto, priporočeno dne 18. 9. 2014. Iz sodnega spisa je nadalje razvidno, da je tožnik naslovil tožbo na Sektor za izvajanje zavarovanja Kolodvorska ulica 15, Ljubljana, priporočeno dne 28. 8. 2014. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je ravnanje sodišča prve stopnje pravilno.

Materialnopravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji - v nadaljevanju ZDSS-1), ki v 19. členu določa, da se za postopek v socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni z ZDSS-1 drugače določeno. Sodno varstvo pravice po 1. odstavku 72. člena ZDSS-1 se lahko uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe izdane na drugi stopnji. Enak rok je določen tudi v 1. odstavku 171. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami - v nadaljevanju ZPIZ-2). Navedeno pomeni, da gre za materialni prekluzivni rok.

Zakon o pravdnem postopku v 1. odstavku 112. člena določa, da se vloga, vezana na rok, šteje za pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. V dani situaciji je bila tožba pristojnemu sodišče vročena dne 18. 9. 2014. Tožnik je dokončno odločbo prejel dne 2. 8. 2014. V dokončni odločbi (A1) je pravilen pravni pouk, da lahko zoper to odločbo zavarovanec uveljavlja sodno varstvo pravic z vložitvijo tožbe pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, Komenskega 7, v roku 30 dni od dneva vročitve te odločbe. Tožbo je treba vložiti v dveh izvodih, priložiti pa je potrebno tudi odločbo v izvirniku ali v overjenem prepisu. Če je tožba poslana priporočeno po pošti se šteje, da je pravočasna, če je oddana na pošti zadnji dan roka za vložitev tožbe. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe je tako začel teči dan po vročitvi odločbe, torej 3. 8. 2014 in se iztekel ponedeljek 1. 9. 2014. Tožba prispela na pristojno sodišče dne 18. 9. 2014 je tako prispela po poteku 30-dnevnega roka.

Tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih se nanaša na procesne roke, na tek prekluzivnih, materialnih rokov ne vpliva, ker sodne počitnice niso več opredeljene kot čas, ko sodišče ne dela. Tudi ne pride v poštev določba 4. odstavka 111. člena ZPP, po katerem se je rok za vložitev tožbe iztekel prvi dan po sodnih počitnicah. Ker rok teče tudi v času sodnih počitnic, je potrebno vložiti tožbo pred potekom tega roka, ne glede na to, ali rok poteče v času sodnih počitnic. Tako ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da bi bilo v danem primeru potrebno, zaradi sodnih počitnic, šteti, da rok za pritožbo ni tekel. Materialno napačno je naziranje pritožbe, da je bila tožba vložena pravočasno tudi če je bila vložena pri nepristojnem organu. V zvezi s tem, pritožbeno sodišče navaja dvoje. Prvič glede rokov se upošteva ZPP na katerega napotuje 19. člen ZDSS-1. 112. člen ZPP je glede pravočasnosti vlog vezanih na rok jasen. Vloga vezana na rok se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Pristojno sodišče je v tem primeru Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ne pa morebiti tožena stranka. Tudi 8. odstavek 112. člena ZPP se nanaša na to, da če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka se šteje, da je bila pravočasno vložena ob določenih okoliščinah na strani tožeče stranke. V danem primeru tožnik vloge ni poslal nepristojnemu sodišču, temveč kljub izrecnemu napotilu v izpodbijani dokončni odločbi tožene stranke, kar toženi stranki sami. V kolikor tožeča stranka šteje, da je bilo ravnanje tožene stranke, z nepravočasnim odstopom vloge pristojnemu sodišče nepravilno, to samo po sebi ne sanira nepravočasnosti vloge - tožbe tožnika.

Sodišče s tem, ko je tožbo tožnika zavrglo tožniku ni odvzelo pravice do pravnega sredstva in pravice do sodnega varstva, saj je bilo to varstvo tožniku zagotovljeno, vendar bi moral tožbo podati pravočasno, kar pa je bilo ravnanje izključno v njegovi sferi.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika v skladu s 2. točko 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Tožnik, ki v pritožbi ni uspel v skladu s 1. odstavkom 154. člena ZPP sam krije stroške pritožbe.