Jedro

Ni pogojev za dodelitev nujne brezplačne pomoči - če ni izkazano, da bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje ali bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje (36. člen ZBPP).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nadaljnji, ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 14.9.2006, s katero je bila zavrnjena njena prošnja z dne 12.9.2006 za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev revizije zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 12.7.2006. Sodišče prve stopnje pritrjuje toženi stranki, da se brezplačna pravna pomoč ne more odobriti, ker je že iz tožničine prošnje razvidno, da gre za situacijo iz 1. odstavka 19. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ker ima tožnica in njena družina premoženje oziroma nepremičnine, katerih vrednost na nepremičninskem trgu nedvomno presega vrednost 2.452.000,00 SIT (tožnica je solastnica do 1/3 hiše v S, v kateri ne živi in ima stalno prebivališče prijavljeno na naslovu v M.). V tožbi tožnica ne nasprotuje ugotovljeni vrednosti nepremičnine, zatrjuje pa, da bi ji tožena stranka morala dodeliti nujno brezplačno pravno pomoč in varovati njene pravice, da ne bi zamudila roka za vložitev revizije. Vendar v podatkih upravnih spisov za taka zatrjevanja ni podlage.

Tožnica uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Zatrjuje, da bi tožena stranka morala ravnati po določbi 1. odstavka 36. člena ZBBP in ji odobriti nujno brezplačno pravno pomoč, saj je državljanka RS, rok za vložitev revizije pa je prekluzivni. Tožena stranka ji je odrekla možnost vložitve revizije v socialnem sporu. Kršene so bile njene, z ustavo zagotovljene človekove pravice, ker ni imela enakih možnosti niti dostopa do sodišča, v roku za vložitev revizije pa finančno ni bila sposobna najeti pooblaščenca.

Revizija ni utemeljena.

Ni podan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V 1. odstavku 36. člena ZBPP je določeno, da se nujna brezplačna pomoč dodeli, če bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje ali bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. V obravnavanem primeru pa ni bilo podlage za uporabo navedene določbe ZBPP, ker zaradi odločanja tožene stranke niti zaradi sestave in vložitve prošnje tožnica ni bila v zamudi. Po podatkih v upravnih spisih je tožena stranka (po vsebini) odločila o tožničini prošnji v dveh dneh po njeni vložitvi (14.9.2006), tožnici je bila vročitev odločbe poskušana po pošti 15. in 16.9.2006, obakrat ji je bilo puščeno obvestilo o prispeli poštni pošiljki na naslovu, ki ga je sama navedla v prošnji. Da je poštno pošiljko prevzela 28.9.2006, čeprav je bila o njenem prispetju obveščena na pravilen način in v primernem času za vložitev revizije (glede na tožničine navedbe iz prošnje bi se rok za vložitev revizije iztekel 22.9.2006), po presoji revizijskega sodišča ne more izkazovati nezakonitosti ravnanja tožene stranke. Zato ni podlage za tožničina zatrjevanja, da naj bi tožena stranka opustila dolžna ravnanja oziroma kršila njene pravice. ZBPP določa, da morajo biti za dodelitev brezplačne pomoči (nujne ali redne) izpolnjeni predpisani pogoji. Glede na navedbe v tožničini prošnji, je tožena stranka, tudi po presoji revizijskega sodišča, pravilno uporabila določbo 1. odstavka 19. člena ZBPP, po kateri se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalnih plač, za kar se med drugim šteje tudi hiša oziroma stanovanje, s katerim prosilec razpolaga in v njem ne živi.

Ker ni podan uveljavljani revizijski razlog je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1. Pritožbo, ki jo je tožnica vložila v skladu s pravnim poukom iz izpodbijane sodbe, ki je bila izdana po pravilih ZUS, tožnici pa vročena, ko je že začel veljati in se uporabljati ZUS-1, je Vrhovno sodišče presojalo ob pogojih prehodne določbe 2. odstavka 107. člena ZUS-1 in jo, ker ne izpolnjuje pogoje za nadaljnjo obravnavo kot pritožbe, obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo.