Jedro

Le v primeru razlogov za odložitev po 1. točki (bolnišnično zdravljenje), 2. točki (smrt ali hujša bolezen v ožji družini) ali 3. točki (neodložljiva poljska ali sezonska dela) prvega odstavka 24. člena ZIKS-1, ki nastanejo pozneje, torej že po prejemu poziva, se lahko prošnja vloži tudi po tem tridnevnem roku, vendar pred dnevom, ko bi se obsojenec moral zglasiti na prestajanju kazni. Obsojenec v prošnji z dne 22. 11. 2024 slednjih razlogov ne uveljavlja (navaja namreč, da mora opraviti delo v splošno korist in se zglasiti na sodišče kot priča oziroma obdolženec, kar pa niso razlogi, navedeni v prvih treh točkah 24. člena ZIKS-1). Pritožba tako zmotno navaja, da izpodbijani sklep o tem nima razlogov in s pritožbenimi navedbami v tej smeri ne more uspeti. Ker je rok tri dni zakonski rok, na katerega ne vplivajo okoliščine, ki jih izpostavlja pooblaščenec obsojenca, je glede na obrazloženo odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju prošnje kot prepozne, pravilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni A. A. mora nastopiti prestajanje kazni zapora v ponedeljek, dne 3.2.2025 od 7.00 do 14.00 ure v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor.

Obrazložitev

1.S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo prošnjo obsojenca za odložitev izvršitve kazni štirih mesecev zapora, izrečene s sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 28.9.2021, opr. št. IV K 4289/2019, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 12.7.2022, opr. št. II Kp 4289/2019, ki je postala pravnomočna dne 13. 7. 2022 in izvršljiva dne 25. 11. 2022.

2.Zoper sklep se je pritožil pooblaščenec obsojenca, in sicer iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev določb procesnega prava. Predlagal je, da Višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po pregledu spisovne dokumentacije je pritožbeno sodišče ugotovilo, da bi moral obsojenec po pozivu Okrožnega sodišča v Celju, št. I Ikz 4289/2019 z dne 4. 4. 2024 zaporno kazen nastopiti v Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Maribor, in sicer dne 25. 11. 2024. Dne 22. 11. 2024 pa je obsojenec po pooblaščencu na sodišče naslovil prošnjo za odložitev nastopa kazni, iz razloga po 4. točki prvega odstavka 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) ter prošnjo za posredovanje odločbe domačega sodišča v priznanje in izvršitev Republiki Hrvaški (kar ureja 15. poglavje Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije, ZSKZDČEU-1). V času, ko mu je bil vročen omenjeni poziv na prestajanje zaporne kazni, se je nahajal na prestajanju kazni zapora v Republiki Hrvaški. Kot je navedel v prošnji za odlog izvrševanja kazni, je šele po prejemu poziva na prestajanje zaporne kazni z dne 4.4.2024 izvedel, da bo moral opraviti družbeno koristno delo na podlagi odločbe Obćinskega suda u Sesvetima, opr. št. Pp Ikp-1020/2020, zaradi česar je po njegovem mnenju podan razlog po 4. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1. Takšno prošnjo za odlog izvrševanja kazni je sodišče prve stopnje zavrglo kot prepozno. Obsojenec je namreč poziv na prestajanje kazni zapora prejel 8. 4. 2024. Prošnjo za odložitev kazni zapora pa je vložil dne 22. 11. 2024, torej prepozno, saj je treba prošnjo za odložitev izvršitve kazni zapora vložiti v treh dneh po prejemu poziva za nastop kazni.

5.Pooblaščenec v pritožbi ponovno navaja razloge za prepozno vloženo prošnjo, in sicer, da je šele po prejemu poziva zvedel za razloge za vložitev te prošnje, vendar nemudoma, ko je to lahko storil in da o tem sklep sodišča prve stopnje nima nobenih razlogov, zato je podana kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Prav tako navaja, da je rok treh dni prekratek, saj je v tem času težko iz zapora na Hrvaškem vzpostaviti stik s pooblaščencem v Republiki Sloveniji, mu posredovati vse informacije ter organizirati podpis pooblastil.

6.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne drži, da izpodbijani sklep naj ne bi imel razlogov glede okoliščin, ki jih je obsojenec navaja kot razlog za zamudo roka. Sodišče prve stopnje je namreč v 4. točki izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da prvi odstavek 25. člena ZIKS-1 določa, da je potrebno prošnjo za odložitev izvršitve kazni zapora vložiti v roku treh dni po prejemu poziva za nastop kazni. Le v primeru razlogov za odložitev po 1. točki (bolnišnično zdravljenje), 2. točki (smrt ali hujša bolezen v ožji družini) ali 3. točki (neodložljiva poljska ali sezonska dela) prvega odstavka 24. člena ZIKS-1, ki nastanejo pozneje, torej že po prejemu poziva, se lahko prošnja vloži tudi po tem tridnevnem roku, vendar pred dnevom, ko bi se obsojenec moral zglasiti na prestajanju kazni. Obsojenec v prošnji z dne 22. 11. 2024 slednjih razlogov ne uveljavlja (navaja namreč, da mora opraviti delo v splošno korist in se zglasiti na sodišče kot priča oziroma obdolženec, kar pa niso razlogi, navedeni v prvih treh točkah 24. člena ZIKS-1). Pritožba tako zmotno navaja, da izpodbijani sklep o tem nima razlogov in s pritožbenimi navedbami v tej smeri ne more uspeti. Ker je rok tri dni zakonski rok, na katerega ne vplivajo okoliščine, ki jih izpostavlja pooblaščenec obsojenca, je glede na obrazloženo odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju prošnje kot prepozne, pravilna.

7.Pooblaščenec v pritožbi uveljavlja kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP v povezavi s 403. členom ZKP tudi iz razloga, ker je obsojenec prošnji za odlog izvrševanja kazni podal še prošnjo za posredovanje odločbe domačega sodišča v priznanje in izvršitev Republiki Hrvaški, o kateri pa v izpodbijanem sklepu ni razlogov. Tako po mnenju pritožnika obsojenec sploh ne ve, ali bo sodišče prve stopnje o tej drugi prošnji odločalo posebej, niti to iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, obe prošnji pa sta po njegovem mnenju vsebinsko tako tesno povezani, da ju ne gre obravnavati ločeno.

8.Pritožbeno sodišče glede tega ugotavlja, da je bila prošnja v delu glede predloga za posredovanje sodbe v priznanje in izvršitev Republiki Hrvaški vpisana v POM-i, torej bo obravnavana v ločenem postopku. Glede na to, da v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje vsebinsko ni odločalo o prošnji obsojenca za odložitev izvršitve kazni zapora, saj je prošnjo zgolj zavrglo kot prepozno, takšna zgolj procesna odločitev, ne vpliva na odločanje o prošnji za posredovanje odločbe domačega sodišča v priznanje in izvršitev Republiki Hrvaški. Sodišče tako ni ravnalo napačno, ko o obeh prošnjah ni odločilo hkrati, oz. ko je glede prošnje za odlog izvršitve kazni zapora sprejelo formalno odločitev o zavrženju, medtem ko bo o predlogu za posredovanje sodbe v priznanje in izvršitev Republiki Hrvaški odločalo posebej. Pooblaščenec obsojenca takšno postopanje sodišče neutemeljeno graja.

9.Nadalje pooblaščenec opozarja, da je bil obsojencu poziv za prestajanje kazni zapora vročen zgolj v slovenskem jeziku, katerega obsojenec ne govori in ne razume, moral pa bi biti preveden v hrvaški jezik, saj gre za pomemben dokument, ki zagotavlja uresničevanje pravic ali jamstev v postopku. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem izpostavlja zgolj to, da v skladu s prvim odstavku 9. člena ZKP, slovenska sodišča s strankami pisno komunicirajo v slovenskem jeziku, razen v zakonsko določenih izjemah, ki v konkretnem primeru niso izpolnjene in jih pritožba ne zatrjuje. Sicer pa pritožbeno zatrjevane pomanjkljivosti poziva na prestajanje zaporne kazni, niso predmet tega pritožbenega postopka, v katerem se odloča o pritožbi zoper sklep o zavrženju obsojenčevega predloga za odložitev izvršitve zaporne kazni.

10.Ob ugotoviti, da pritožbene navedbe niso utemeljene, uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa pa prav tako ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

V skladu z določbo četrtega odstavka 26. člena ZIKS-1 mora obsojenec nastopiti kazen zapora na dan, ki ga pristojno višje sodišče v sklepu ali odločbi določi kot nov datum nastopa kazni, v konkretnem primeru torej v ponedeljek, dne 3.2.2025 od 7.00 do 14.00 ure, pri tem pa vložitev nove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora v tem terminu, ne povzroči zadržanja začetka prestajanja kazni.

Zveza:

Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (2000) - ZIKS-1 - člen 24, 24/1, 25, 25/1, 26, 26/4

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.