Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.

Revizijske navedbe, ki naj bi predstavljale pomembno pravno vprašanje so vsebinsko nejasne in nerazumljive. Iz njih bi bilo mogoče razbrati le, da revident z njimi izraža nestrinjanje z zakonsko ureditvijo dedovanja zaščitenih kmetij. Tako zastavljeno vprašanje pa ne more biti pomembno pravno vprašanje.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo, vloženo zoper odločbo Upravne enote Grosuplje, št. 330-1606/2013-10 (310) z dne 31. 12. 2013. Z njo prvostopenjski upravni organ ni odobril pravnega posla - Dogovora o izpolnitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ter Dogovora o predkupni pravici, sklenjenega v notarskem zapisu pod tam navedeno opr. št., med A. A., roj. ... kot prvopogodbenikom in B. B., roj... kot drugo pogodbenikom, katerega predmet pridobitve je nepremičnina parc. št. ..., gozd v izmeri 7129 m2, k. o. ... Drugostopenjski upravni organ je pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnil z odločbo, št. 33008-13/2014/4 z dne 19. 12. 2014. 2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da odobri predmetni pravni posel, podrejeno pa, da sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavi in mu zadevo vrne v novo odločanje.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi VSRS X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014, X Ips 360/2013 z dne 9. 7. 2015 in X Ips 86/2015 z dne 4. 11. 2015). Revident iz razlogov, ki so pojasnjeni v nadaljevanju obrazložitve, teh zahtev ni izpolnil. 7. Revident z navedbami v reviziji ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanji, na kateri naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji nista vsebinsko opredeljeni tako, da bi nanju bilo mogoče odgovoriti. V reviziji namreč navaja, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, „1. da se preneha s prakso omejitev dedovanja pri zaščitenih kmetijah le na 2 %, kljub temu, da je prag za prizadetost gospodarske sposobnosti kmetije 10 % kmetijskih površin (čl. 18 ZKZ v zvezi s čl. 22 ZDKG), sploh pa je ta praksa neenotna, in nekatere UE ta limit kot analogijo z volilom striktno upoštevajo, nekatere UE pa ne, 2. in še kot razlog, ker je s to limitirano pravico do 2 % površine zemljišča kot volila pravica revidenta kot dediča prikrajšana (kršeno je načelo enakega varstva pravic iz čl. 22 US) ter pravica do zasebne lastnine in dedovanja (čl. 33 US). Ta slednja je v tem, da je revident kot dedič upravičen do celega zakonskega limita (do ogroženosti zaščitene kmetije, ki je pri 10 %) po vseh kriterijih iz čl. 22 ZDKG, ker bi bil sicer kot nujni dedič upravičen do polovice zakonitega deleža (to je revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava)“.

8. Te navedbe so vsebinsko nejasne in nerazumljive. Iz njih bi bilo mogoče razbrati le, da revident z njimi izraža nestrinjanje z zakonsko ureditvijo dedovanja zaščitenih kmetij, ki se v delu uporablja tudi v pravnem prometu z zaščiteno kmetijo in je pri tem potrebna odobritev pravnega posla s strani upravne enote. Ob tem revident meša položaj, ki se nanaša na pravne posledice posla, ki je v obravnavanem primeru predmet odobritve („Dogovor o izpolnitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ter Dogovor o predkupni pravici z dne 21. 8. 2013“, sklenjenega med revidentom in njegovim bratom) s položajem, ki se nanaša na pravne posledice „Pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 8. 5. 2013“, sklenjena med revidentom in njegovim očetom ter s to pogodbo povezanimi dednopravnimi upravičenji revidenta, pri čemer slednja pogodba ni predmet tega upravnega spora.

9. Revizija zatrjuje tudi neenotnost prakse, vendar ne sodišča prve stopnje temveč upravnih organov. Pogoj za dovoljenost revizije v zvezi z neenotnostjo prakse pa je zatrjevana in izkazana neenotnost stališč sodišča prve stopnje, seveda ob konkretno izpostavljenem pomembnem pravnem vprašanju.

10. Ker torej navedbe revidenta ne zadoščajo za izkazanost pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče nedovoljeno revizijo zavrglo (89. člen ZUS-1).