Jedro

Dejstvo, da trajanje postopka osebnega stečaja v zakonu ni časovno omejeno, razen v kolikor ni bil začet postopek odpusta obveznosti, ni nesorazmerno s samim ciljem postopka osebnega stečaja in ne predstavlja nesorazmernega posega v dolžnikove temeljne človekove pravice, kot to trdi pritožnik. Predvsem od vrste in obsega dolžnikovega premoženja ter možnosti unovčitve le-tega pa je odvisno, koliko časa bo postopek osebnega stečaja trajal.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor stečajnega dolžnika z dne 30.9.2016 (r. 316) zavrnilo in sklep o spremembi načrta poteka postopka osebnega stečaja z dne 19.9.2016 (r. 310) ohranilo v veljavi.

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o spremembi načrta poteka postopka osebnega stečaja z dne 19.9.2016, ker je ocenilo, da upraviteljev predlog spremembe načrta poteka postopka osebnega stečaja ustrezno upošteva čas, ki je običajno potreben za unovčenje posameznih vrst premoženja ter da vzroki, ki jih navaja upravitelj, zaradi katerih posameznih dejanj v zvezi z unovčenjem stečajne mase ni mogel opraviti v rokih, določenih z osnovnim načrtom, ne izvirajo s področja upravitelja (drugi odstavek 321. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP).

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upravitelj v predlogu za spremembo načrta poteka postopka osebnega stečaja navedel, da postopek teče počasneje od prvotnih predvidevanj zaradi dveh pravd izločitvenih upnikov, posledične izvršbe zaradi stroškov postopkov, številnih pritožb dolžnika in siceršnjih objektivnih okoliščin (premoženja v tujini, ki ga je dolžnik še dodatno obremenil po začetku postopka osebnega stečaja; neobstoja instituta osebnega stečaja v tuji državi, zaradi česar ni bilo mogoče opraviti zaznamb stečaja ipd.), dejstva, da se prodaja le solastniški delež pri nepremičnini (kar močno znižuje vsak interes tretjih za nakup), solastnik pa ni zainteresiran za sodelovanje pri nakupu.

6. Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da navedene okoliščine ne izvirajo s področja upravitelja, in da so takšne, da opravičujejo spremembo načrta poteka stečajnega postopka tako, da se le-ta zaključi do konca leta 2018. V tem času se stečajna masa sproti polni tudi iz naslova rubeža dolžnikovih stalnih prejemkov, kar omogoča sprotna poplačila upnikov.

7. Zmotno je stališče pritožnika, da bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi določbe petega odstavka 400. člena ZFPPIPP, s katero naj bi bila potrditvah pritožnika določena zgornja časovna meja trajanja postopka osebnega stečaja in sicer pet let, izdati sklep o končanju postopka osebnega stečaja. Določba petega odstavka 400. člena ZFPPIPP namreč določa, da v primeru začetega postopka odpusta obveznosti preizkusno obdobje ne sme biti daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti, in torej ne določa zgornje časovne meje trajanja postopka osebnega stečaja v primeru, ko postopek odpusta obveznosti ni bil začet. 8. Prav tako je zmotno stališče pritožnika, da je bistvo osebnega stečaja, v kolikor predlog poda sam dolžnik, le v samem odpustu obveznosti. Postopek osebnega stečaja se vodi zato, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). To je njegov osnovni namen. Lahko pa se znotraj postopka osebnega stečaja izvede postopek odpusta obveznosti, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji.

9. Dejstvo, da trajanje postopka osebnega stečaja v zakonu ni časovno omejeno, razen v kolikor ni bil začet postopek odpusta obveznosti, ni nesorazmerno s samim ciljem postopka osebnega stečaja in ne predstavlja nesorazmernega posega v dolžnikove temeljne človekove pravice, kot to trdi pritožnik. Predvsem od vrste in obsega dolžnikovega premoženja ter možnosti unovčitve le-tega pa je odvisno, koliko časa bo postopek osebnega stečaja trajal. 10. Trditve pritožnika, da je bila na nepremičnini v tujini vpisana hipoteka v korist hrvaškega državljana še pred začetkom postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, ter da ne gre za stavbno zemljišče, temveč za njivo, niso odločilnega pomena za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa.

11. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).