Jedro

Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca se upoštevajo le tisti periodični dohodki, ki jih samska oseba dejansko prejme v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem številka Bpp 573/2023 z dne 8. 9. 2023 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 285,00 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

_Povzetek izpodbijane odločbe_

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju Bpp).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 24. 8. 2023 s priporočeno pošiljko vložil prošnjo za dodelitev Bpp v prekrškovni zadevi Okrajnega sodišča v Brežicah v zadevi PR 44/2022 za zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje in kot oprostitev plačila stroškov postopka. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnik samska oseba s slovenskim državljanstvom in stalnim prebivališčem v Brežicah. V zvezi z izpolnjevanjem materialnih pogojev za dodelitev Bpp je presodila, da je tožnik zaposlen in je v zadnjih treh koledarskih mesecih pred vložitvijo prošnje prejel obdavčljive mesečne dogodke iz naslova "plače, nadomestila plače in povračila stroškov v zvezi z delom" ter "nadomestil in drugih dohodkov iz obveznega socialnega zavarovanja" v povprečnem neto mesečnem znesku 959,72 EUR, in sicer v mesecu maju 2023 653,68 EUR, v juniju 2023 525,72 EUR, v juliju 2023 pa 1.700,00 EUR. Iz evidenc FURS je razvidno, da je tožnik marca 2023 prejel regres za letni dopust v višini 201,00 EUR, ki ga je treba upoštevati na mesečni ravni v višini 16,75 EUR. Skupni mesečni dohodek prosilca je 976,47 EUR, kar presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka v višini 930,68 EUR. Tožnik ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev Bpp zaradi višine njegovih dohodkov, zato tožena stranka ni ugotavljala tožnikovega premoženja in vsebinskega pogoja.

3. Tožena stranka je v zvezi s tožnikovo navedbo, da je prejel dohodke maja in junija 2023, znesek 1.700,00 EUR pa šele avgusta in ne julija 2023, obrazložila, da je upoštevala dohodke, ki jih je tožnik prejel maja, junija in julija 2023. Iz evidenc FURS izhaja, da je tožnik za julij 2023 prejel 1.700,00 EUR obdavčljivih dohodkov, ki naj bi mu bili izplačani 1. 8. 2023 iz naslova "plače, nadomestila plače in povračila stroškov v zvezi z delom". Kljub datumu izplačila je treba po presoji tožene stranke upoštevati dejstvo, da gre za tožnikov prihodek, ki izhaja iz delovnega razmerja za julij 2023. Po ponovnem pregledu evidence FURS pa je tožena stranka ugotovila, da je tožnik za mesec avgust 2023 prav tako prejel obdavčljive dohodke v višini 1.700,00 EUR z datumom izplačila 1. 9. 2023. Tožena stranka je po ponovni proučitvi tožnikovega materialnega položaja ugotovila, da njegov povprečni mesečni dohodki za maj, junij in julij 2023 znaša 976,47 EUR.

_Povzetek navedb strank v upravnem sporu_

4. Zoper izpodbijano odločbo vlaga tožnik tožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek. Priglaša stroške tega upravnega spora.

5. Tožnik v tožbi navaja, da se za ugotavljanje njegovega materialnega položaja smejo upoštevati le tisti dohodki, ki jih je prejel v obdobju treh koledarskih mesecev pred vložitvijo prošnje in ne po tem obdobju. Ni pomembno, ali se dohodki, ki jih je samska oseba prejela pozneje, nanašajo na obdobje treh koledarskih mesecev, za katere se ugotavlja povprečni mesečni dohodek. V nadaljevanju navaja, da je tožena stranka za obdobje zadnjih treh koledarskih mesecev pravilno štela maj, junij in julij 2023, vendar tožnik julija 2023 ni prejel obdavčljivih dohodkov, kar izhaja tudi iz ugotovitve tožene stranke, da so bili obdavčljivi dohodki v znesku 1.700,00 EUR za julij 2023 izplačani 1. 8. 2023. 6. Tožena stranka je predložila spis, ki se nanaša na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

_Sodna presoja_

7. Tožba je utemeljena.

8. Predmet presoje tega upravnega spora je izpodbijana odločba, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev Bpp, ker je ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev Bpp, saj z lastnimi periodičnimi dohodki presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka v višini 930,68 EUR.

9. Sodišče ugotavlja, da med strankama ni sporno, da: (1) je tožnik samska oseba s slovenskim državljanstvom; (2) je tožnik prošnjo za dodelitev Bpp vložil 24. 8. 2023, (3) je upoštevno trimesečno obdobje za ugotavljanje tožnikovega materialnega položaja od maja do julija 2023, (4) je tožnik zaposlen in (5) je tožnik izplačilo plače za julij 2023 v višini 1.700,00 EUR prejel 1. 8. 2023. V skladu s tretjim odstavkom 21. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) je tožnikova plača za julij 2023 lasten periodičen dohodek samske osebe. Med strankama je sporno, ali je tožena stranka pravilno upoštevala tožnikovo plačo za julij 2023 v višini 1.700,00 EUR, čeprav jo je prejel 1. 8. 2023. 10. V skladu z drugim odstavkom 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. V skladu s prvim odstavkom 20. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) se kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

11. Ob upoštevanju med strankama spornih dejstev, je v obravnavani zadevi ključna razlaga besedne zveze "ugotovljeni v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge", torej ali se upoštevajo le periodični dohodki, ki jih je tožnik v tem obdobju dejansko prejel ali do katerih je pridobil pravico in so bili izplačani kasneje.

12. Po presoji sodišča je iz Predloga ZSVarPre (EVA: 2008-2611-0109 z dne 3. 5. 2010), jasno razviden zakonodajalčev namen, da se upoštevajo le tisti periodični dohodki, ki jih samska oseba dejansko prejme v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge1. Navedeno stališče potrjuje tudi sistematična razlaga, saj je 20. člen ZSVarPre umeščen v 1.4 podpoglavje prvega poglavja z naslovom "Izračun višine lastnega dohodka", ki določa vrste posameznih dohodkov, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, in način njihovega upoštevanja glede na čas prejema dohodka ter glede na začetek prejemanja oziroma prenehanje prejemanja periodičnega dohodka. Obravnavani 20. člen ZSVarPre ureja le relevantno obdobje, v katerem se ugotavljajo povprečni mesečni dohodki in prejemki. Vrste dohodkov, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, pa ZSVarPre ureja v 21. do 23. členu, iz katerih je jasno razvidno, da je ključen tisti trenutek, ko je prosilec dejansko prejel finančna sredstva, in ne trenutek, ko je bil do njih upravičen. Tako se po drugem odstavku 21. člena ZSVarPre, ki ureja situacijo, ko je upravičenec v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge šele začel prejemati periodični dohodek ali je periodični dohodek začel prejemati šele v mesecu vložitve vloge, kot višina njegovega lastnega dohodka upošteva višina zadnjega prejetega mesečnega dohodka. Iz navedenega pravila pa je s pomočjo sklepanja po nasprotnem razlogovanju razvidno, da se pri izračunu višine upravičenčevega lastnega dohodka ne sme upoštevati višina zadnjega prejetega mesečnega dohodka, če je upravičenec lastne dohodke začel prejemati pred obdobjem iz drugega odstavka 21. člena ZSVarPre. To v obravnavani zadevi pomeni, da je ključen datum prejema oziroma izplačila tožnikovega periodičnega dogodka in ne mesec, za katerega je pridobil pravico do plače, kot to zmotno navaja tožena stranka. Zaradi zmotne uporabe prava je tožena stranka zmotno ugotovila dejansko stanje s tem, ko je tožnikov dohodek, ki ga je prejel 1. 8. 2023, upoštevala v juliju 2023. 13. Glede na obrazloženo je izpodbijana odločba nezakonita zaradi napačno uporabljenega materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi česar jo je sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo v ponoven postopek organu, ki je izpodbijani akt izdal. V njem bo moral upoštevati pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ter ponovno odločiti o tem, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, upoštevajoč tudi vse ostale pogoje iz ZBPP.

14. Zaradi ugotovitve tožene stranke, da je tožnik 1. 8. 2023 in 1. 9. 2023 prejel obdavčljiva dohodka iz naslova "plače, nadomestila plače in povračila stroškov v zvezi z delom" v višini 1.700,00 EUR, sodišče dodaja, da mora upravičenec do Bpp v skladu s prvim odstavkom 41. člena ZBPP pogoje za dodelitev Bpp izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta dodeljena. Če organ za Bpp ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do Bpp, ker upravičenec ni več upravičen do Bpp ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike Bpp, začne strokovna služba za Bpp postopek ugotavljanja upravičenosti do Bpp po uradni dolžnosti, ki se zaključi z odločbo organa za Bpp, s katero se ugotovi prenehanje upravičenosti do Bpp ali določi drug obseg oziroma obliko Bpp (prvi, drugi in tretji odstavek 42. člena ZBPP). Gre za tako imenovano neupravičeno prejeto Bpp, ki jo je treba vračati, če so izpolnjeni pogoji iz 49. člena ZBPP.

15. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

16. Če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, se tožniku v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

17. Ker je bila zadeva rešena po sodniku brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, ki ni zavezanec za DDV, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Tožena stranka je dolžna tožniku stroške povrniti v 15 dneh od vročitve sodbe.

18. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

1 Iz obrazložitve k 20., 21., 22. in 23. členu Predloga zakona o socialno varstvenih prejemkih, EVA: 2008-2611-0109 z dne 3. 5. 2010, je razvidno, da se upoštevajo periodični, priložnostni in občasni, neperiodični dohodki v neto višini, s katero upravičenec _razpolaga_. V zvezi z načinom upoštevanja omenjenih dohodkov velja osnovno načelo, da se upošteva obdobje zadnjih treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, saj se predpostavlja, da jih bo upravičenec _prejemal_ tudi v bodoče (periodične dohodke). Omogočeno je tudi upoštevanje dejanskega materialnega stanja upravičenca, če je upravičenec periodični dohodek nehal prejemati ali če je upravičenec periodični dohodek šele začel prejemati.