Jedro

Odločitvi o varstvu in vzgoji ter stikih nista v tolikšni meri povezani z odločitvijo o preživninah, da bi bilo mogoče uporabiti določbo petega odstavka 367. člena ZPP. Odločitev o preživninah namreč ni odvisna od pravnih vprašanj, ki bi lahko bila skupna za vse navedene zahtevke, hkrati pa odločitvi o varstvu in vzgoji ter stikih nista odvisni od odločitve o preživninah. Zato je dovoljenost revizije v delu zahtevka, ki se nanaša na dodelitev otrok v varstvo in vzgojo ter na izvrševanje stikov, treba presojati ločeno (po drugem odstavku 41. člena ZPP) in ob pravilni razlagi spremenjene ureditve revizije uporabiti določbo tretjega odstavka 367. člena ZPP, in sicer, da gre v tem delu za vrednostno neocenljiv spor, v katerem revizija ni izrecno izključena.

Gre za bodoče dajatve, za katere 40. člen ZPP določa, kako se izračuna vrednost spornega predmeta – gre za vsoto dajatev, ki se bodo natekle v obdobju petih let. Glede na to, da je preživnina določena za vsakega mladoletnega otroka posebej, pri čemer sta preživninska upravičenca formalna in navadna sospornika, je potrebno vrednost spornega predmeta bodočih dajatev izračunati za vsakega od njiju ločeno.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mladoletna otroka dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo toženki, tožniku naložilo, da za otroka plačuje preživnino, določilo način izvajanja stikov očeta z otrokoma ter odločilo o stroških postopka.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnika zavrnilo in v izpodbijanem delu (glede dodelitve otrok, določitve preživnine in izvajanja stikov) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik je zoper pravnomočno sodbo vložil pravočasno revizijo, v kateri izpodbija odločitev o dodelitvi otrok in o načinu izvajanja stikov ter o določitvi preživnine. Uveljavlja vse revizijske razloge in predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbi tožnika v celoti ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana 12. 1. 2012, torej v času veljavnosti novele Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/2008). Po tej ureditvi je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP); dopuščena, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP), in revizije ni oziroma je sodišče ne more dopustiti, če tako določa zakon ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP). Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe se pri tem ne glede na pravilo iz drugega odstavka 41. člena ZPP ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku (peti odstavek 367. člena ZPP).

7. Revizijsko sodišče ugotavlja, da tožnikova revizija ni bila dopuščena in da je tožnik vložil revizijo in ne predloga za dopustitev revizije, kar izhaja tako iz poimenovanja kot tudi iz vsebine vloge.

8. Odločitvi o varstvu in vzgoji ter stikih nista v tolikšni meri povezani z odločitvijo o preživninah, da bi bilo mogoče uporabiti določbo petega odstavka 367. člena ZPP. Odločitev o preživninah namreč ni odvisna od pravnih vprašanj, ki bi lahko bila skupna za vse navedene zahtevke, hkrati pa odločitvi o varstvu in vzgoji ter stikih nista odvisni od odločitve o preživninah. Zato je dovoljenost revizije v delu zahtevka, ki se nanaša na dodelitev otrok v varstvo in vzgojo ter na izvrševanje stikov, treba presojati ločeno (po drugem odstavku 41. člena ZPP) in ob pravilni razlagi spremenjene ureditve revizije uporabiti določbo tretjega odstavka 367. člena ZPP, in sicer, da gre v tem delu za vrednostno neocenljiv spor, v katerem revizija ni izrecno izključena.(1) Ker pa tožnik v tem delu ni vložil predloga za dopustitev revizije, revizija pa ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče na podlagi določbe 377. člena ZPP zavrglo.

9. Glede odločitve o preživninah, določenih za vsakega od otrok, tožnik sicer ni navedel vrednosti revizijsko izpodbijanega dela, iz vsebine revizije pa je razbrati, da izpodbija odločitev o celotnem dosojenem znesku preživnin za oba mladoletna otroka. Sodišče prve stopnje je dolžnost plačevanja preživnine tožencu naložilo v dveh obdobjih: v času veljavnosti začasne odredbe z dne 23. 10. 2008, ki tožniku nalaga plačilo preživnine od 4. 6. 2008 do pravnomočnosti sodbe, to je do 14. 5. 2012, v višini 330,00 EUR za mladoletnega sina in v višini 340,00 EUR za mladoletno hčerko; od pravnomočnosti dalje pa preživnino za sina v višini 180,00 EUR in za hčerko v višini 190,00 EUR. V obeh obdobjih torej skupni znesek preživnine za oba mladoletna otroka znaša 370,00 EUR mesečno. Gre za bodoče dajatve, za katere 40. člen ZPP določa, kako se izračuna vrednost spornega predmeta – gre za vsoto dajatev, ki se bodo natekle v obdobju petih let. Glede na to, da je preživnina določena za vsakega mladoletnega otroka posebej, pri čemer sta preživninska upravičenca formalna in navadna sospornika, je potrebno vrednost spornega predmeta bodočih dajatev izračunati za vsakega od njiju ločeno. Tako znaša vrednost spornega predmeta preživninske terjatve za mladoletnega sina 10.800,00 EUR, za mladoletno hčer pa 11.400,00 EUR. Ker ne ena ne druga vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (glede preživnine) ne presega 40.000,00 EUR, revident pa pred vložitvijo revizije ni vložil predloga za njeno dopustitev je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo tudi v tem delu zavrglo.

Op. št. (1): Mag. Metoda Orehar Ivanc: Institut dopuščene revizije po ZPP-D, Pravna praksa, št. 28/2009.