Jedro

Zamudne obresti so v seznamu izvršilnih naslovov ustrezno opredeljene posebej za obveznosti iz naslova prispevkov za zaposlovanje, posebej za obveznosti iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje in posebej za obveznosti iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre torej za ločen prikaz zamudnih obresti posebej za vsako vrsto obveznosti, s tem pa seznam izvršilnih naslovov predstavlja primeren izvršilni naslov za izterjavo navedenih obresti. Višje sodišče še pojasnjuje, da ZDavP-2 ne zahteva prikaza zamudnih obresti posebej za vsak posamezni izvršilni naslov iz seznama.

Tudi prispevke zavarovanca (delavca) v njegovem imenu in za njegov račun obračuna in plača delodajalec, ločevanje po kontih pa je zgolj organizacijska posledica dejstva, da sta zavezanca za plačilo teh prispevkov tako delavec kot delodajalec (v predmetni zadevi dolžnik). Ne glede na to, iz čigavih sredstev se ti prispevki plačajo (delavčevih ali delodajalčevih), pa gre še vedno za enotno vrsto obveznosti - prispevke, ki služijo namenu zagotavljanja sredstev za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega oziroma pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o zavarovanju z dne 5. 12. 2013 glede zneska 7.082,63 EUR (1. točka izreka sklepa) in odločilo, da je dolžnik dolžan upniku povrniti nadaljnje stroške zavarovanja v višini 344,60 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po preteku 8 dnevnega paricijskega roka do plačila (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščenki pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo in bistveno kršilo določbe postopka, ker v skladu z drugim odstavkom 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ni po uradni dolžnosti pazilo na razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, in sicer da listina, na podlagi katere je bilo dovoljeno zavarovanje, ni izvršilni naslov, kolikor se nanaša na zakonske zamudne obresti po kontih 30799, 3099 in 3109, torej za znesek 7.082,63 EUR. Na to je opozorilo že Višje sodišče v Ljubljani v sklepu I Ip 1491/2014 z dne 23. 4. 2014. Sodišče prve stopnje ne more s svojo obrazložitvijo nadomestiti pomanjkljivosti, zaradi katerih seznam izvršilnih naslovov z dne 2. 7. 2012 ne izpolnjuje pogojev za izvršilno listino. Za pravilnost je dolžan poskrbeti predlagatelj in predlog vložiti na pravilni listini. 3. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ določa, da je izvršilni naslov tudi druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov. Seznam izvršilnih naslovov z dne 2. 7. 2012 ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) za seznam izvršilnih naslovov. ZDavP-2 tako v 9. točki 145. člena in drugem odstavku 146. člena določa, da med drugim izvršilni naslov predstavlja tudi seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za vsak posamezni izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka oziroma obveznosti in zamudnih obresti za vsako vrsto davka oziroma obveznosti posebej. Iz seznama izvršilnih naslovov z dne 2. 7. 2012 je razvidno, da upnik terja davek po kontu 30300 (akontacija dohodnine) ter nedavčne obveznosti po kontih 3070 (prispevek za zaposlovanje za zaposlene pri pravnih osebah), 30900 (prispevek za zdravstveno zavarovanje za zaposlene pri pravnih osebah), 30901 (prispevek za zdravstveno zavarovanje od zaposlenih pri pravnih osebah), 30902 (prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni za zavarovance razen kmetov), 31000 (prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene pri pravnih osebah) in 31001 (prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od zaposlenih pri pravnih osebah). Zamudne obresti so navedene pod konti 3039, 30799, 3099 in 3109. Gre torej za obresti za 4 vrste davkov in obveznosti, upnik pa terja 7 vrst davkov in obveznosti, torej v seznamu niso navedene obresti za vsako vrsto davka in obveznosti posebej, kot določa ZDavP-2. To pomeni, da seznam izvršilnih naslovov z dne 2. 7. 2012 ne predstavlja veljavnega in ustreznega izvršilnega naslova in se ga ne da preizkusiti, kar bi moralo sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava upoštevati po uradni dolžnosti. Da ne gre za izvršilni naslov, je pritrdilo tudi višje sodišče v sklepu z dne 23. 4. 2014. Sklicevanje sodišča, da so take navedbe dolžnika prepozne, je neutemeljeno. Sodišče mora namreč na ugovorni razlog po 2. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ paziti po uradni dolžnosti, vendar tega tudi v ponovnem postopku ni upoštevalo. Sodišče tudi zmotno navaja, da je predloženi seznam primeren izvršilni naslov, saj je zavezanec za plačilo prispevkov delodajalec, ki mora opraviti izračun prispevkov. Zavezanca za plačilo sta namreč delodajalec in delavec, zato so prispevki tudi ločeni po kontih „za zaposlene“ in „od zaposlenih“, obračunati in odvesti pa jih mora delodajalec. Predmet presoje v tem postopku pa ni način obračuna, temveč dejstvo, da predloženi seznam ni izvršilni naslov, ker v njem niso navedene zamudne obresti za vsako vrsto davka in obveznosti posebej. Sodišče tudi ni razpisalo predlaganega naroka, zato je podana bistvena kršitev določb postopka. Predlaga spremembo sklepa tako, da se ugovoru glede zneska 7.082,63 EUR ugodi in se sklep o zavarovanju glede tega zneska razveljavi, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Upnik je 3. 12. 2013 vložil predlog za zavarovanje denarne terjatve (zapadle obveznosti iz naslova davkov in prispevkov v znesku 34.677,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 24.657,53 EUR od 25. 4. 2012 dalje do plačila) z zastavno pravico na nepremičnini na podlagi seznama izvršilnih naslovov z dne 2. 7. 2012. Sodišče prve stopnje je predlagano zavarovanje dovolilo s sklepom z dne 5. 12. 2013 (red. št. 2 v spisu). Dolžnik je 13. 12. 2013 vložil pravočasen ugovor zoper sklep o zavarovanju, v katerem je uveljavljal, da predloženi seznam izvršilnih naslovov nima potrdila o izvršljivosti ter da navedeni obračuni obresti ne predstavljajo izvršilnega naslova, podal pa je tudi ugovor zastaranja obveznosti. Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor s sklepom z dne 27. 2. 2014 (red. št. 16 v spisu) zavrnilo kot neutemeljen. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Ip 1491/2014 z dne 23. 4. 2014 (red. št. 24 v spisu) pritožbi dolžnika delno ugodilo in sklep razveljavilo glede zavrnitve ugovora za znesek 7.082,63 EUR ter v stroškovnem delu in v tem obsegu vrnilo zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Obrazložilo je, da se sodišče prve stopnje ni izjasnilo do navedb, da upnik izterjuje sedem različnih vrst davkov in prispevkov, zamudne obresti pod konti 30799, 3099 in 3109 pa navaja za več prispevkov skupaj.

5. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje tako odločalo le še o ugovoru glede zamudnih obresti iz naslova prispevkov za zaposlovanje (konto 30799), prispevkov za zdravstveno zavarovanje (konto 3099) in prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (konto 3109) v skupnem znesku 7.082,63 EUR. Dolžnik v zvezi s tem kot bistveno podaja ugovorno navedbo, da seznam izvršilnih naslovov glede teh obresti ne predstavlja primernega izvršilnega naslova, ker v njem niso navedene zamudne obresti za vsako vrsto davka in obveznosti posebej, in s tem uveljavlja obstoj ugovornega razloga iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega sodišče po drugem odstavku istega člena pazi tudi po uradni dolžnosti.

6. Kot navaja že pritožba, 3. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ določa, da je izvršilni naslov tudi druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov. ZDavP-2 tako v 9. točki 145. člena in drugem odstavku 146. člena določa, da med drugim izvršilni naslov predstavlja tudi seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za vsak posamezni izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka oziroma obveznosti in zamudnih obresti za vsako vrsto davka oziroma obveznosti posebej. Iz predloženega seznama izvršilnih naslovov z dne 2. 7. 2012 (priloga A1 v spisu) je razvidno, da upnik pod kontom 30799 navaja zamudne obresti iz naslova prispevkov za zaposlovanje, pod kontom 3099 zamudne obresti iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje in pod kontom 3109 zamudne obresti iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sodišče prve stopnje je na podlagi takih navedb zaključilo, da seznam izvršilnih naslovov predstavlja primeren izvršilni naslov v skladu z zgoraj citiranimi zakonskimi določbami tudi za izterjavo navedenih obresti, višje sodišče pa se s tako odločitvijo in obrazložitvijo sodišča prve stopnje v celoti strinja. Zamudne obresti so namreč v seznamu izvršilnih naslovov ustrezno opredeljene posebej za obveznosti iz naslova prispevkov za zaposlovanje, posebej za obveznosti iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje in posebej za obveznosti iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre torej za ločen prikaz zamudnih obresti posebej za vsako vrsto obveznosti, s tem pa seznam izvršilnih naslovov predstavlja primeren izvršilni naslov za izterjavo navedenih obresti, saj izpolnjuje vse pogoje po 9. točki 145. člena in drugem odstavku 146. člena ZDavP-2. Višje sodišče ob tem še pojasnjuje, da navedeni določbi ZDavP-2 ne zahtevata prikaza zamudnih obresti posebej za vsak posamezni izvršilni naslov iz seznama (kot je to npr. določeno za navedbo datuma zapadlosti), temveč zadošča, da so zamudne obresti navedene ločeno za vsako vrsto davkov oziroma obveznosti.

7. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da na primernost predloženega seznama izvršilnih naslovov za izterjavo zamudnih obresti ne vpliva dejstvo, da obresti pri prispevkih za zdravstveno zavarovanje niso navedene posebej oziroma ločeno za prispevke za zaposlene pri pravnih osebah in od zaposlenih pri pravnih osebah ter za prispevke za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, pri prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa posebej za prispevke za zaposlene in od zaposlenih pri pravnih osebah. Tudi prispevke zavarovanca (delavca) v njegovem imenu in za njegov račun namreč obračuna in plača delodajalec (prim. drugi odstavek 352. člena ZDavP-2(1)), navedeno ločevanje po kontih pa je zgolj organizacijska posledica dejstva, da sta zavezanca za plačilo teh prispevkov tako delavec kot delodajalec (v predmetni zadevi dolžnik). Ne glede na to, iz čigavih sredstev se ti prispevki plačajo (delavčevih ali delodajalčevih), pa gre še vedno za enotno vrsto obveznosti, to je prispevke v smislu določbe prvega odstavka 45. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) in 33. točke prvega odstavka 7. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki služijo namenu zagotavljanja sredstev za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega oziroma pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

8. Pritožbene navedbe, da se je Višje sodišče v Ljubljani že v sklepu I Ip 1491/2014 z dne 23. 4. 2014 opredelilo, da predloženi seznam izvršilnih naslovov ne predstavlja primernega izvršilnega naslova, kolikor se nanaša na obresti po kontih 30799, 3099 in 3109, so neutemeljene. Iz navedenega sklepa namreč izhaja, da je višje sodišče zgolj opozorilo, da primernost in veljavnost seznama izvršilnih naslovov v tem delu zaenkrat ni izkazana, ker se sodišče prve stopnje takrat še ni izjasnilo do primernosti navedbe posameznih postavk zamudnih obresti. Navedena pomanjkljivost je bila odpravljena z izpodbijanim sklepom, kjer je bilo pravilno ugotovljeno, da seznam izvršilnih naslovov v konkretnem primeru predstavlja primeren izvršilni naslov tudi za izterjavo zamudnih obresti po zgoraj navedenih kontih. S tako ugotovitvijo je sodišče prve stopnje tudi pravilno zavrnilo uveljavljani ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki ga dolžnik neutemeljeno ponavlja v pritožbi, neutemeljeni pa so tudi očitki, da sodišče na ta razlog ni pazilo po uradni dolžnosti, čeprav bi moralo (kot že rečeno, je sodišče na ta razlog pazilo in ga je presojalo, vendar njegovega obsoja (pravilno) ni ugotovilo). Pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje dolžnik ni uspel izpodbiti niti s pavšalnimi pritožbenimi navedbami o kršitvah določb postopka zaradi opustitve izvedbe predlaganega naroka, saj dolžnik konkretno in opredeljeno ne pove, v čem in kako naj bi opustitev izvedbe predlaganega naroka vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve (prvi odstavek 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Dolžnik v pritožbi izpodbija tudi odločitev o stroških ugovornega postopka iz 2. točke izreka izpodbijanega sklepa, vendar ob tem ne poda nobenih konkretnih pritožbenih razlogov, zato je višje sodišče v tem delu napravilo uradni preizkus in ugotovilo, da so stroški pravilno priznani v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ in Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT).

10. Glede na navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče dolžnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Prim. tudi DAVKI PODROBNEJE-PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST, RS, Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije na http://www.durs.gov.si/si/prispevki_za_socialno_varnost/davki_podrobneje_prispevki_za_socialno_varnost/#c21703, točka 1