Jedro

Skladno z ustaljeno sodno prakso odločitev o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zaradi razrešitve s funkcije, ni odvisna od poprejšnje rešitve vprašanja, ali je bila razrešitev zakonita. Zakonitost razrešitve niti ne prestavlja predhodnega vprašanja, saj ne gre za vprašanje, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, ampak se presoja, ali so obstajali razlogi za razrešitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom nadaljevalo prekinjen postopek glede zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

2. Toženka s pritožbo izpodbija sklep o nadaljevanju postopka in navaja, da sodna praksa, na katero se sklicuje sodišče, ni relevantna. Sodba Pdp 70/2023 ni obrazložena, v zadevi Pdp 273/2020 pa je šlo za drugačno dejansko stanje. V tej zadevi je bilo dogovorjeno, da pogodba o zaposlitvi preneha s potekom časa, za katerega je direktor imenovan, v primeru predčasne razrešitve pa z dnem razrešitve. Takšne določbe ni v pogodbi o zaposlitvi med tožnico in toženko. Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti odpovedana, ker je bila razrešena s položaja direktorice občinske uprave, kar predstavlja predhodno vprašanje glede zakonitosti odpovedi, kar je stališče ustaljene sodne prakse (Pdp 728/2016). Če bo sodišče nadaljevalo postopek, lahko pride do shizofrene situacije, da bo odpoved nezakonita, razrešitev pa zakonita. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno z 21. členom Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) lahko delovno sodišče prekine postopek le v primeru, če je odločitev odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločil pristojni organ, če zakon določa, da sodišče ne sme samo rešiti predhodnega vprašanja, ali če je postopek za odločitev o obstoju te pravice ali pravnega razmerja že v teku.

5. Predmet tega individualnega delovnega spora je zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je podala toženka tožnici, ker je bila razrešena z mesta direktorice občinske uprave. Skladno z ustaljeno sodno prakso odločitev o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zaradi razrešitve s funkcije, ni odvisna od poprejšnje rešitve vprašanja, ali je bila razrešitev zakonita. Zakonitost razrešitve niti ne prestavlja predhodnega vprašanja, saj ne gre za vprašanje, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, ampak se presoja, ali so obstajali razlogi za razrešitev (prim. Pdp 528/2018, Pdp 273/2020, Pdp 434/2021, Pdp 458/2022, Pdp 70/2023). Toženka se glede tega neutemeljeno sklicuje na odločitev v zadevi Pdp 728/2016, saj v navedeni sodbi ni bilo zavzeto stališče, da je vprašanje zakonitosti razrešitve predhodno vprašanje glede zakonitosti podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga. V navedeni sodbi je bilo poudarjeno, da se sodišču ni bilo potrebno opredeliti do vprašanja razrešitve, saj je bilo to predmet upravnega spora.

6. Čeprav je bila že v času izdaje sklepa sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka sodna praksa enotna in ni bilo razlogov za prekinitev postopka, je sodišče prve stopnje imelo podlago za nadaljevanje prekinjenega postopka v drugem odstavku 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 206. člena ZPP oziroma 21. členom ZDSS-1. Ker za prekinitev postopka ne obstajajo razlogi iz 21. člena ZDSS-1, je sodišče prve stopnje utemeljeno nadaljevalo postopek, ko je spoznalo, da ni razlogov, da bi se čakalo na konec postopka ugotavljanja zakonitosti razrešitve tožnice, ne glede na to, da sta obe stranki želeli, da se delovni spor prekine do odločitve upravnega sodišča. 7. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).