Jedro

Če stranka vloži ugovor zoper opomin oziroma nalog za plačilo sodne takse, se ta šteje kot zahteva za izdajo odločbe o odmeri sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 27. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-UPB1, Uradni list RS, št. 20/04) tožnikoma odmerilo sodno takso za sodbo v zadevi, opr. št. U 407/2003-11 z dne 21.11.2005, v višini 19.000,00 SIT, in jima naložilo, da dolg plačata v 15 dneh ter v tem roku predložita sodišču dokazilo o vplačilu sodne takse.

Zoper navedeni sklep se tožnika pritožujeta. Ne strinjata se z odmero sodne takse in predlagata, da pritožbeno sodišče njuni pritožbi ugodi in odloči v njuno korist. Takse pa naj plača tožena stranka.

Pritožba ni utemeljena Kot je tožnikoma pravilno že v več primerih pojasnilo prvostopno sodišče, opomin oziroma nalog za plačilo sodnih taks nista akta, zoper katera bi bilo mogoče vložiti pravno sredstvo. Ker sta tožnika z vlogo z dne 2.12.2005 ugovarjala zoper nalog za plačilo sodne takse z dne 28.11.2005, je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče pravilno štelo to vlogo za zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodne takse v smislu 1. odstavka 27. člena ZST. Le zoper tako odločbo, to je v tem primeru izpodbijani sklep, je namreč dopustno vložiti pritožbo, ki sta jo tožnika tudi vložila.

Izpodbijani sklep pa je po presoji pritožbenega sodišča pravilen in zakonit. Z njim je odmerjena sodna taksa, ki sta jo tožnika dolžna plačati na podlagi ZST za prvostopno sodbo in v njej vsebovan sklep, opr. št. U 407/2003-11 z dne 21.11.2005. Ker je predmet tega upravnega spora le odmera sodnih taks, v tem upravnem sporu tožnika ne moreta uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na odločanje v zvezi z njuno pritožbo, ki je glede na določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 postala revizija, in se pri tem sodišču vodi pod opr. št. X Ips 189/2006. Zato te ugovore vrhovno sodišče zavrača kot neupoštevne.

Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča. Pri odločanju o pritožbi je vrhovno sodišče uporabilo določbe ZUS-1 na podlagi 1. odstavka 107. člena ZUS-1.