- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep I R 10/2006
ECLI:SI:VSRS:2006:I.R.10.2006 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Če je odvetnik ene od strank zakonec enega od sodnikov krajevno pristojnega sodišča, je to le razlog za izločitev.
Izrek
Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.
Obrazložitev
Tožnik je pri Okrajnem sodišču B. proti tožencu vložil tožbo zaradi priznanja lastninske pravice. Stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče B. pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Tožnik je vložil proti sodbi sodišča prve stopnje pritožbo na Višje sodišče B., istočasno pa tudi predlog za določitev drugega pritožbenega sodišča, ki naj odloči o zadevi. Toženo stranko namreč zastopa odvetnik, katerega žena je sodnica civilnega oddelka Višjega sodišča B., ki bo o stvari odločalo. To pa samo po sebi objektivno povzroča dvom v nepristransko odločanje v pritožbenem postopku. Pri tem se tožeča stranka sklicuje na nekatere odločitve o delegaciji pristojnosti v podobnih primerih. Citira sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. I R 10/2001 in I R 8/2001. Predlog ni utemeljen.
Po 67. členu ZPP Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko določi drugo stvarno pristojno sodišče (tudi drugo pritožbeno sodišče), da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Vendar pa okoliščina, da toženo stranko zastopa odvetnik, ki je zakonec sodnice civilnega oddelka Višjega sodišča B., torej stvarno pristojnega sodišča, še ni razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče. V predlogu namreč tožnik ne navaja ničesar, kar bi lahko služilo kot opora za sklepanje, da je podan dvom o nepristranskosti odločanja. Razmerje med sodnico stvarno pristojnega sodišča in pooblaščencem tožene stranke bo lahko služilo le kot podlaga za izločitev te sodnice, iz sojenja v konkretni zadevi.
V predlogu citirani zadevi z opr. št. I R 10/2001 in I R 8/2001 pa sta z obravnavano zadevo povsem neprimerljivi. V prvem primeru gre za ožje razmerje med enim od upnikov izvršilnega postopka in predsednico krajevno pristojnega sodišča, v drugem pa je bila delegacija pristojnosti dovoljena zato, ker je tožnik upokojeni sodnik, ki je pred upokojitvijo opravljal funkcijo predsednika krajevno pristojnega sodišča. Po povedanem je bilo treba neutemeljen predlog za prenos pristojnosti zavrniti.