Jedro

Tožnica na delovnem mestu administrator ni dosegala pričakovanih delovnih rezultatov. Dela ni opravila pravočasno, strokovno in kvalitetno. Zato ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

Glede na vsebino pogodbe o zaposlitvi ni bilo ovir, da tožena stranka tožnici ne bi odredila dodatne naloge tehničnega pregleda zaključnih nalog dodiplomskega študija, ob ugotovitvi, da ni bila delovno obremenjena 8 ur. Pogodba o zaposlitvi obsega tudi dela po odredbi neposredno predpostavljenega, kamor je mogoče uvrstiti tudi delo, ki je bilo odrejeno tožnici.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je dne 23. 9. 2011 podala tožena stranka tožnici, nezakonita in se zato razveljavi. Zavrnilo je tudi zahtevek na ugotovitev, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 9. 2011, ampak delovno razmerje še traja, tožena stranka pa ji je dolžna za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja vzpostaviti delovno razmerje po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, jo pozvati nazaj na delo ter ji v ustrezno evidenco vpisati delovno dobo za celotno obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Zavrnilo je tudi zahtevek, da ji je tožena stranka dolžna obračunati plačo in ostale prejemke iz delovnega razmerja od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela pri toženi stranki ter ji po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati ustrezne neto zneske plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti posamičnih mesečnih zneskov dalje do plačila, vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi v celoti, toženi stranki pa naloži plačilo vseh pravdnih stroškov tožnice, vključno s pritožbenimi stroški. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku zaključilo, da je tožena stranka upoštevala pravice tožnice po 83. členu ZDR ter da sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi nima formalnih pomanjkljivosti. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker o odločilnih dejstvih obstaja nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ter med samimi temi listinami. Nobena od zaslišanih prič ni izpovedala, da bi bile zabeležke (A.A.) z dne 22. 6. 2011 izročene tožnici v postopku pred delodajalcem, tožnica pa je jasno povedala, katere zabeležke je prejela. Zato je zaključek sodišča, da je tožnica morala vedeti, da se očitek z dne 22. 6. 2011 nanaša ravno na diplomsko nalogo B.B. in da je zato vabilo zadostno konkretizirano, brez podlage v izvedenih dokazih in tudi brez trditvene podlage toženke. Neobrazložen je tudi zaključek sodišča, da je očitek z dne 13. 7. 2011 v vabilu na zagovor dovolj konkretiziran. Pod tč. 11 sodišče prve stopnje ugotavlja, da je očitek glede dela s katedrami v vabilu ni dovolj konkretiziran, zato tožnici ni bila zagotovljena pravica do obrambe in posledično ne more predstavljati utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Enak zaključek bi moralo sprejeti sodišče tudi v zvezi z očitki z dne 13. 7. 2011 in 16. 6. 2011. Tožnica ves čas poudarja, da je šele z odgovorom na tožbo prejela poročilo o kakovosti tehničnega pregleda diplomskega dela B.B. z dne 11. 7. 2011, sporno diplomsko nalogo pa s prvo pripravljalno vlogo tožene stranke. Tožnica se ne strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da ji je tožena stranka v okviru pogodbe o zaposlitvi lahko odredila opravljanje dodatne naloge tehničnega pregleda zaključnih nalog dodiplomskega študija. To delo ji je bilo odrejeno 14. 1. 2011 in ne sodi v opis delovnega mesta administrator v tajništvu. Tožena stranka bi zato morala razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti iskati v zvezi z opravljanjem dela, ki je predmet pogodbe. Poudarja, da je bila trditvena podlaga tožbe, da je iz navedb v odpovedi razvidno, da je tožena stranka pričakovala, da tožnica napak ne bo več delala po 17. 5. 2011, vendar je tožena stranka po tem datumu do 12. 9. 2011 ugotovila dve neustrezno pregledani dodiplomski nalogi. Navaja, da je v času od januarja 2011 do 20. 10. 2011 pregledala 272 diplomskih del, od tega od 17. 5. 2011 do 12. 9. 2011 149, zato pritožbe z dne 16. 6. in 13. 7. 2011, tudi če bi bile utemeljene in bi se nanašale na delo tožnice, ne morejo predstavljati utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Sodišče tožnici očitanega razloga nesposobnosti ne obrazloži na način, da bi bilo sodbo moč preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Tudi zaključki sodišča prve stopnje glede zakonske dolžnosti preveritve možnosti glede zaposlitve tožnice po tretjem odstavku 88. člena ZDR so materialno pravno zmotni. Tožena stranka je preveritev opravila že z dopisom 28. 6. 2011, ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi v septembru 2011 te zakonske dolžnosti ni izvedla. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe tožnice. Navaja, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti izpeljala zakonito, dokazala je tudi, da je razlog resen in utemeljen, tako da onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, kar je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

V tem individualnem delovnem sporu je pritožbeno sodišče že odločalo in s sklepom opr. št. Pdp 275/2013 z dne 24. 4. 2013 pritožbi ugodilo, izpodbijani del sodbe razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka, naštete v tej določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ne ugotavlja, da naj bi obstajalo nasprotje med tem, kar se v razlogih sodbe navaja, dejansko pa tožnica ne soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da očitki tožene stranke niso bili dovolj konkretizirani. Tudi očitek pritožbe, da sodba nima razlogov oziroma, da so ti razlogi nejasni, je neutemeljen. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa relevantna dejstva in je svojo odločitev tudi obrazložilo. V sodbi ni nejasnosti, oprta je na izvedene dokaze, iz katerih tudi po mnenju pritožbenega sodišča izhaja, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti utemeljena.

Tožena stranka je tožnici dne 23. 9. 2011 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. list RS, št. 42/2002 in naslednji), ker na delovnem mestu administrator ni dosegala pričakovanih delovnih rezultatov oziroma dela na delovnem mestu ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da tožena stranka ni kršila postopka v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožnici, saj ji je v skladu z zakonom omogočila zagovor, v pisni odpovedi pa je dovolj natančno obrazložila odpovedni razlog. Na podlagi ocene vseh izvedenih listinskih dokazov, izpovedi tožnice ter prič C.C., A.A., D.D., E.E., F.F., G.G., H.H., I.I., J.J. ter K.K. je zaključilo, da je tožena stranka tudi dokazala utemeljenost odpovednega razloga t.j., da tožnica na delovnem mestu administrator v enoti Tajništvo ni dosegala pričakovanih delovnih rezultatov oziroma dela ni opravljala pravočasno, strokovno in kvalitetno. Ugotovilo je tudi, da tožena stranka ni imela drugega dela, da bi ji ga ponudila. Zato je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

V skladu z določbo šestega odstavka 88. člena ZDR mora delodajalec podati odpoved najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 23. 9. 2011 podana pravočasno. V januarju 2011 je tožnica dobila novo zadolžitev - tehnični pregled diplomskih nalog. Do 17. 5. 2011 se je tožnica morala naučiti Navodil v zvezi s tehničnimi pregledi nalog in odpraviti napake, ki so jih zaznali pri njenem delu od januarja 2011. Tožena stranka je utemeljeno pričakovala, da bo tožnica po 17. 5. 2011 to delo opravljala samostojno. Po navedenem datumu je bila tožena stranka obveščena, da je tožnica ponovno naredila napake pri pregledu nalog. Tožena stranka je bila o tem seznanjena 27. 6. 2011 (napake pri diplomski nalogi B.B.) ter ponovno o napaki pri nalogi študenta L.L., o kateri je bila seznanjena 22. 8. 2011. Glede na navedeno je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila odpoved podana pravočasno, pravilen.

Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da tožnici ni bila zagotovljena pravica do zagovora, ker očitki podani v vabilu na zagovor niso bili konkretizirani. Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je bila tožnica seznanjena z očitki tožene stranke, podani v vabilu na zagovor, kljub temu, da ni bilo navedenih imen študentov ter da sta bili očitani napaki dovolj razumljivi tudi brez navajanja imen. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka upoštevala pravice tožnice po 83. členu ZDR pravilen.

Pritožba tudi neutemeljeno uveljavlja, da tožena stranka tožnici ne bi smela v okviru pogodbe o zaposlitvi odrediti opravljanje dodatne naloge tehničnega pregleda zaključnih nalog dodiplomskega študija, ker to delo ne sodi v opis delovnega mesta administrator v tajništvu. Sodišče prve stopnje je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da glede na vsebino pogodbe o zaposlitvi ni bilo ovir, da tožena stranka tožnici ne bi odredila dodatne naloge tehničnega pregleda zaključnih nalog dodiplomskega študija, ob ugotovitvi, da ni bila delovno obremenjena 8 ur. Pogodba o zaposlitvi obsega tudi dela po odredbi neposredno predpostavljenega, kamor je mogoče uvrstiti tudi delo, ki je bilo odrejeno tožnici.

Očitki v odpovedi pogodbe o zaposlitvi se nanašajo na čas od januarja 2011, ko je tožena stranka ugotovila, da tožnica v okviru delovnih nalog administrator ne opravlja nalog za katedre (pisanje zapisnikov za 12 kateder) oziroma, da zapisnikov ne piše za vse katedre. V zvezi z delom tožnice za katedre je tožena stranka uvedla disciplinski postopek, tožnici pa je bil izrečen opomin. Glede dodatno odrejenega dela pa je tožnica dne 25. 3. 2011 prejela pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Tožena stranka se zato v odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ne more sklicevati na kršitve delovnih obveznosti ali potrebnih opustitev delovnih zadolžitev po pogodbi o zaposlitvi, ki predstavljajo krivdni razlog. Takšno podvajanje in obravnavanje tožnice za isto dejanje v dveh različnih postopkih ni dopustno, kot je v ponovljenem postopku pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da očitki tožene stranke z dne 16. 6. 2011 in 13. 7. 2011 ne predstavljajo utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da so razlogi, zaradi katerih je tožena stranka tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti utemeljeni. Zakaj je sodišče prve stopnje sprejelo tako dokazno oceno je tudi utemeljilo in sicer je izhajalo iz izpovedi prič, ki so skladno izpovedale, da so pričakovali, da bo tožnica po 17. 5. 2011 svoje delo opravljala vestno, kvalitetno in strokovno. Ni bistveno, koliko diplomskih nalog je tožnica preverjala (torej količina opravljenega dela), temveč predvsem dejstvo, da je tožnica po navedenem datumu ponovno napravila napake, kljub temu, da ji je tožena stranka omogočila, da se ustrezno seznani z Navodili.

Po določbi tretjega odstavka 88. člena ZDR mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo. Če ta možnost obstaja, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe. Tožena stranka je, kot pravilno izpostavlja pritožba, preveritev v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZDR opravila že v mesecu juniju 2011. Sodišče prve stopnje je kljub temu zaključilo, da je tožena stranka tudi kasneje preverjala možnosti za zaposlitev tožnice, tožnica sama pa ni zatrjevala, da bi obstajalo konkretno delovno mesto, kamor bi jo tožena stranka lahko zaposlila. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zadostila zakonskim pogojem iz tretjega odstavka 88. člena ZDR.

Iz navedenih razlogov je tudi po oceni pritožbenega sodišča odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zakonita in je zato odločitev sodišča prve stopnje pravilna, nasprotne pritožbene navedbe pa neutemeljene.

Ker ostale pritožbene navedbe za odločitev niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP), prav tako tožnica ne navaja nobenih drugih pravno upoštevnih dejstev in ker niso podane kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnica sama krije svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspela (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).