Jedro

Ni potrebno, da je zakonska zveza nevzdržna za oba zakonca, da se ta razveže. Dovolj je, da je nevzdržna za enega izmed zakoncev in ta zakonec lahko zahteva razvezo zakonske zveze.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo med pravdnima strankama, njune mladoletne otroke dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo materi tožnici, tožencu pa naložilo v plačilo prispevek k preživljanju mladoletnih otrok.

Zoper razvezni del sodbe se laično pritožuje tožena stranka, ki sodišču predlaga, da pravnomočnost sodbe čim dalj odloži, da bi tožnica imela čas, da še malo razmisli o svojem postopku. Navaja, da se svetovalnega razgovora in naroka za glavno obravnavo ni udeležil, ker nikoli ni pomislil, da tožnica zares misli z razvezo zakona, saj že dolga leta živijo v normalnem zakonskem vzdušju. Res je, da ima v zadnjih letih osebne probleme v zasebnem poslu in se trudi krizo odpraviti. Zato je veliko odsoten od doma, ker je bilo njegovo poslovanje vezano na področja BiH. Tožnica ni navedla podatka, da so kot družina živeli v Sarajevu 1998 do 1999 in da je njuna starejša hči obiskovala 1. razred šole v Sarajevu. Potem se je ona z otroci preselila v Slovenijo, on pa je v Sarajevu ostal, in kje je ostal, je tožnica dobro vedela. Ni res, da pri tožnici ni potrebnih čustev, na kateri temelji zakonska zveza, ker je njuna zakonska zveza normalna. Torej tožnica nima razlogov za razvezo zakonske zveze. Z razvezo bi otroci ostali brez enega od staršev in to bi nosili s sabo celo življenje. Tudi tožnica je zelo spremenljiva, obnaša se na način mrzlo - vroče, zaradi svojega ponosa pa noče preklicati tožbe za razvezo zakonske zveze. Tudi tožničini sorodniki so nasprotovali razvezi.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in navaja, da se s pritožbo ne strinja. Toženec je svoj odnos do tožeče stranke in njunih otrok pokazal že s tem, ko se ni udeležil razgovora pri CSD in obravnave na sodišču. Čeprav je toženec dolgo vedel za postopek razveze, ni storil ničesar, iz česar bi se dalo sklepati, da se trudi izboljšati svoj odnos do toženke in njunih otrok. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka s pritožbo smiselno izpodbija obravnavano sodbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in temu posledično zmotne uporabe materialnega prava. Najprej je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo v izpodbijanem, razveznem delu v mejah razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in pri tem ni ugotovilo nobene bistvene kršitve postopkovnih določil. Prav tako ni podan izpodbojni razlog, ki ga toženec uveljavlja v pritožbi, torej da naj zakonska zveza med strankama ne bi bila nevzdržna (zmotna ugotovitev dejanskega stanja) in da zato sodišče njune zakonske zveze ne bi smelo razvezati (zmotna uporaba materialnega prava). Ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v popolnosti in pravilno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z nevzdržnostjo obstoječe zakonske zveze in ga na strani 3 sodbe tudi dovolj izčrpno obrazložilo. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na obrazložitev sodišča prve stopnje v tem delu. V pojasnilo tožencu še dodaja, da pogoj za razvezo zakonske zveze ni nevzdržnost na strani obeh zakoncev, ampak je dovolj, če je ta že na strani enega. Zato je za toženca obstoječa zakonska zveza lahko vzdržna, da pa je resnično nevzdržna za tožnico in da to ni le njen ponos ali nepremišljeno dejanje, pa je dodatno potrjeno z navedbami tožnice v odgovoru na pritožbo. Prav tako je življenjsko pričakovati in v življenju običajno, da se čustva zakonca nasproti drugemu zakoncu s časom ohladijo, če mu je več let zaporedoma prepuščena skrb za gospodinjstvo in več mladoletnih otrok, tako glede varstva kot preživljanja, še posebno, če zakonec, ki za otroke skrbi, ni dobro finančno situiran. Kaj glede obstoja zakonske zveze mislijo sorodniki, pa je povsem irelevantnega pomena za odločitev o tem, ali se zakonska zveze razveže ali ne. Sodišče prve stopnje je torej nedvomno ugotovilo nevzdržnost zakonske zveze na strani tožnice v smislu 65. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in je ob pravilni uporabi materialnega prava zakonsko zvezo pravdnih strank razvezalo.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo toženca zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker nobena od pravdnih strank pritožbenih stroškov ni priglasila.