Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožba navaja, da odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse (VSRS) in da je arbitrarna, ne pove pa, kje naj bi šlo za tak odstop in v čem je odločitev arbitrarna. Iz ugotovljenega dejanskega stanja v postopku izhaja, da se tožnica ni udeležila glavne obravnave, na katero je bila pravilno vabljena. Vročitev vabila je bila izvršena v skladu z določbo drugega odstavka 141. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 142. člena ZPP, izpolnjeni pa so bili tudi drugi pogoji iz 318. člena ZPP, zato je bila zamudna sodba izdana v skladu z veljavnimi predpisi. Glede na povedano sodbi sodišča prve in druge stopnje ne odstopata od sodne prakse in sodba sodišča druge stopnje ni arbitrarna, to pa pomeni, da je sodišče imelo podlago za sklep, da v obravnavanem primeru revizije ne dopusti, ker zanjo niso izpolnjeni v 32. členu ZDSS-1 zahtevani pogoji.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 26.648,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, razveljavilo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 2003/01381 z dne 29.1.2003 v točkah 1. in 3. in naložilo toženi stranki plačilo odmerjenih pravdnih stroškov.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zoper zamudno sodbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s sklepom pa odločilo, da se revizija ne dopusti.
Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila pritožbo. Navajala je, da sodišče toženi stranki ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem, saj tožena stranka ni bila obveščena o poravnalnem naroku in prvem naroku. Niti ni prejela vabila niti ni bila obveščena o prispeli sodni pošiljki. Odločitev sodišča zato odstopa od sodne prakse, odločitev je arbitrarna. Predlagala je, da se pritožbi ugodi.
Pritožba je bila ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004) in v zvezi z določbo prvega odstavka 344. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče glede na določbe prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 dopusti revizijo, ki sicer glede na določbe 31. člena ZDSS-1 ne bi bil dovoljena, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (prva alineja), ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (druga alineja). Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dopustna pritožba samo iz razloga po drugi alineji prvega odstavka tega člena.
Pritožba navaja, da odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse (VSRS) in da je arbitrarna, ne pove pa, kje naj bi šlo za tak odstop in v čem je odločitev arbitrarna. Iz ugotovljenega dejanskega stanja v postopku izhaja, da se tožnica ni udeležila glavne obravnave, na katero je bila pravilno vabljena. Vročitev vabila je bila izvršena v skladu z določbo drugega odstavka 141. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 142. člena ZPP, izpolnjeni pa so bili tudi drugi pogoji iz 318. člena ZPP, zato je bila zamudna sodba izdana v skladu z veljavnimi predpisi. Glede na povedano sodbi sodišča prve in druge stopnje ne odstopata od sodne prakse in sodba sodišča druge stopnje ni arbitrarna, to pa pomeni, da je sodišče imelo podlago za sklep, da v obravnavanem primeru revizije ne dopusti, ker zanjo niso izpolnjeni v 32. členu ZDSS-1 zahtevani pogoji.
Ker vrhovno sodišče ni ugotovilo, da odločba sodišča druge stopnje odstopa od njegove sodne prakse (kaj takega pritožba izrecno niti ne navaja), niti ni neenotnosti v praksi sodišča druge stopnje, pritožbi tožene stranke ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije, kot to predvideva četrti odstavek 32. člena ZDSS-1, je sodišče pritožbo zavrnilo v skladu z določbo 353. člena ZPP.