Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-1088/05

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

29. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A.-A., d. o. o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 20. marca 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 1302/2004 z dne 28. 9. 2005 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Celju št. P 201/2004 z dne 12. 5. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v sporu majhne vrednosti izdalo sodbo, s katero je zahtevku pritožnice (v sporu tožnice) ugodilo le v višini 1.203,47 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, v preostalem delu, to je v višini 24.746,80 SIT z zahtevanimi zamudnimi obrestmi, pa ga je zavrnilo. Sprejelo je stališče, da je toženka svojo obveznost izpolnila, ko je z dopisom pritožnico obvestila, da je stanovanje prodala in v dopisu navedla tudi novega lastnika. Višje sodišče je zavrnilo pritožničino pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravic iz 14. in iz 22. člena Ustave. Meni, da je Višje sodišče napačno uporabilo določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP), ker je sklenilo, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je dopustilo dokaz tožene stranke (ki ga ne bi smelo upoštevati), sicer storilo relativno bistveno kršitev določb ZPP, ki pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožben razlog in ga zato ni upoštevalo. Pritožnica meni, da ji je Višje sodišče kršilo pravico do enakosti pred zakonom in pravico do enakega varstva pravic, ker je s tem drugi (toženi) stranki s sprejemom njenega (sicer nedopustnega) dokaza dalo prednost. Pritožnica tudi meni, da je stališče Višjega sodišča, da je toženka svojo obveznost izpolnila že s tem, da je spremembo lastništva sporočila zgolj pritožnici (kot upravnici), očitno napačno. Meni, da iz 10. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I in nasl. – SZ) nedvomno izhaja, da morajo lastniki stanovanj vsako spremembo lastništva sporočati v register stanovanj in da nobeno pogodbeno določilo ali pogodbena izpolnitev ne more pomeniti izpolnitve te obveznosti.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnico. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev Višjega sodišča (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) pritožnici ne more povzročiti pomembnejših posledic. Predmet izpodbijanega sklepa je le še pritožničin zahtevek za plačilo 24.746,80 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, ki mu sodišče ni ugodilo. Po oceni Ustavnega sodišča izostanek plačila navedenega zneska standardu pomembnejših posledic očitno ne ustreza. Zato zadeva za pritožnico ne more imeti takšnega pomena, da bi se z njo poleg dveh instanc rednega sodstva moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni.

6.Glede na to Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia