Jedro

Na podlagi izvedenskega mnenja, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti v smislu prve alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2 in da ne izpolnjuje pogojev za ugoditev tožbenemu zahtevku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženca št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 31. 7. 2018 v zvezi z odločbo št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 19. 1. 2018 in da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti ter se mu prizna pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine (I. točka izreka). S sklepom pa je sklenilo, da se sprememba tožbe z dne 10. 9. 2019 ne dopusti (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo in sklep je pritožbo vložil tožnik zaradi nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Opisuje potek postopka pri tožencu. Meni, da komisija ni upoštevala njegovega zdravstvenega stanja. Svojo pritožbo opira na novih izvidih internista in ortopeda, kjer je naročen. Pravico do invalidske pokojnine oziroma starostne pokojnine uveljavlja na podlagi dejstva, da ima v Sloveniji pridobljeno določeno pokojninsko dobo, ki je razvidna iz delovne knjižice in za katero so tudi plačani prispevki. Pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine uveljavlja na podlagi prve kategorije invalidnosti, saj je res bolan. V Sloveniji je razvrščen v III. kategorijo invalidnosti z odločbo z dne 17. 6. 2013. Dostavil bo nove izvide, da bo dokazal, da je njegovo zdravstveno stanje sedaj slabše. Od podkolena nima noge in se zaradi tega ne bo nikoli pozdravil. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno odločilo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 31. 7. 2018, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo iste opravilne številke z dne 19. 1. 2018. S slednjo odločbo je toženec odločil, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. Sporno v tej zadevi je ali je pri tožniku podana I. kategorija invalidnosti in izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine.

6. Iz dicijske dokumentacije in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik 29. 1. 2016 pri Bosanskemu nosilcu zavarovanja vložil zahtevo za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. Zaradi ugotovitve pravice po slovenskih predpisih je Bosanski nosilec socialnega zavarovanja zahtevo in medicinsko dokumentacijo predložil tožencu.

7. Pravna podlaga za odločitev o sporni zadevi je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) in Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Ur. l. RS, št. 37/2008-MP, št. 10/2006, v nadaljevanju Sporazum). V prvi alineji drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2 je določeno, da se v I. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, ki ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti ter v tretji alineji iste določbe, da se v III. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, ki ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določena dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 %, ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela. Katero od navedenih stanj mora biti podano za priznanje pravice do invalidske pokojnine, pa je določeno v 41. členu ZPIZ-2, med drugim, da je pri zavarovancu podana I. kategorija invalidnosti, če pa je podana III. kategorija invalidnosti pa se pravica do invalidske pokojnine zavarovancu prizna, če je dopolnil 65 let in zanj ni na voljo ustreznega dela.

8. V predsodnem postopku je tožnikovo delazmožnost najprej ocenjevala invalidska komisija prve stopnje dne 19. 12. 2017 in nato v pritožbenem postopku dne 16. 4. 2018 še invalidska komisija druge stopnje. Obe invalidski komisiji sta bili enotnega mnenja, da je pri tožniku od 27. 11. 2012 zaradi posledic poškodbe zunaj dela še nadalje podana III. kategorija invalidnosti v nespremenjeni obliki. Za svojo delo ključavničar - monter ni več zmožen. V polnem delovnem času in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, pa je zmožen opravljati druga dela v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu pretežno sede vsaj 70 % delovnega časa, lažja dela, s hojo le po ravnem.

9. V sodnem postopku je sodišče za ugotovitev dejanskega stanja o tožnikovem zdravstvenem stanju in njegovi delazmožnosti izvedlo dokaz z izvedenskim organom, Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti v B.. Ta je v sestavi specialista medicine dela prometa in športa in specialistk za interno medicino menil, da pri tožniku ni prišlo do izgube delazmožnosti in da je od 27. 11. 2012 pri njem še naprej zaradi poškodbe izven dela podana III. kategorija invalidnosti. Za delo ključavničar - monter ni več zmožen, s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu pretežno sede vsaj 70 % delovnega časa, lažja dela, s hojo le po ravnem. Iz mnenja izhaja, da je tožnik v vojni utrpel vojno poškodbo, ki je zahtevala amputacijo leve goleni leta 1992. Ortoped v februarju 2018 navaja, da hodi s podkolensko protezo na levi nogi in da občasno uporablja bergle. Avgusta 2016 je krvavel, našli so razpoko z EG prehoda ter refluksni ezofagitis ob hiatalni herniji. Nevropsihiater avgusta 2016 ugotavlja škodno uživanje alkohola ob abstinenci, že zdravljen za jetrno cirozo alkoholne geneze, niso pa navajali psihičnih motenj. Zaradi jeter je bil hospitaliziran tudi v C. (BIH) v avgustu 2016. Na osebnem pregledu je izvedenski organ ugotovil, da ima tožnik amputirano levo golen, da je krn brez posebnosti, gibljivost zgornje in spodnje ekstremitete normalna. Tožnik se zdravi zaradi sladkorne bolezni, ki je po monoterapiji idealno urejena in brez komplikacij na tarčnih organih. Ob terapiji je ustrezno urejen krvni tlak, enako pa je izvedenski organ ob osebnem pregledu ugotovil, da je tožnik povsem kardiopulmunalno urejen. Tožnik je spremljan zaradi ciroze jeter, ugotovili so povečana jetra in ginekomastijo, ki je posledica ciroze jeter.

10. Na podlagi takšnega zdravstvenega stanja, ugotovljenega iz predložene dokumentacije in na osebnem pregledu, je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča izvedensko mnenje, ki je z medicinskega vidika tudi dovolj strokovno obrazloženo, utemeljeno sprejelo. Upoštevana je vsa medicinska dokumentacija o tožnikovem zdravstvenem stanju ter druga dokumentacija, zlasti o pogojih dela na delovnem mestu ključavničar, upoštevane pa so tudi tožnikove delovne aktivnosti v obdobju 25 let po amputaciji leve goleni.

11. Na podlagi izvedenskega mnenja, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti v smislu prve alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2 in da ne izpolnjuje pogojev za ugoditev tožbenemu zahtevku.

12. Ker sodišče prve stopnje pri tožniku ni ugotovilo popolne nezmožnosti za delo v smislu prve alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2, to je I. kategorije invalidnosti, pač pa III. kategorijo invalidnosti v smislu tretje alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2, bi tožnik glede na 41. člen ZPIZ-2 pridobil pravico do invalidske pokojnine le pod pogojem, da bi dopolnil starost 65 let. Tega pogoja starosti pa tožnik, rojen 1966 leta, zagotovo ne izpolnjuje. To pomeni, da tožnik tudi iz tega razloga, zaradi neizpolnjenega enega izmed kumulativno zahtevanih pogojev, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, ne glede na to, ali in v kakšnem trajanju ima dopolnjeno pokojninsko dobo v Sloveniji.

13. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, prav tako pa izpodbijani sklep, s katerim sodišče ni dopustilo spremembe tožbe z dne 10. 9. 2019. Tožba in enako sprememba tožbe je glede na 63. člen ZDSS-1 dopustna le, če je izpolnjena procesna predpostavka dokončnosti odločbe, konkretno odločbe, s katero bi bilo v predsodnem postopku že odločeno o zahtevi za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Prav ta pogoj pa v konkretnem primeru ni izpolnjen, saj ni izkazano, da tožnik izpodbija dokončno odločbo toženca, s katero je odločil o sorazmernem delu starostne pokojnine.