16/9-1993

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na predlog Sindikata delavcev železniške dejavnosti Slovenije, na seji dne 16/9-1993

s k l e n i l o :

Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa Vlade Republike Slovenije št. 113-02/93-6/4-8 z dne 1. aprila 1993 o plačilu dodatkov za posebne pogoje dela in drugih dodatkov na Slovenskih železnicah se ustavi.

O b r a z l o ž i t e v

Sindikat delavcev železniške dejavnosti Slovenije je s predlogom začel postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa Vlade Republike Slovenije št. 113-02/93-6/4-8 z dne 1. aprila 1993.

Predlagatelj navaja, da je Vlada Republike Slovenije s spornim sklepom do sklenitve nove kolektivne pogodbe začasno določila dodatke za posebne pogoje dela in jih s tem v primerjavi s kolektivno pogodbo v glavnem znižala. Meni, da je sklep nezakonit, ker vlada lahko po 9. členu zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač s posebnimi sklepi določa le način izplačevanja plač v pravnih osebah, kjer neposredno sodeluje v

prestrukturiranju in sanaciji, po 20. členu tega zakona pa se začasno ne uporabljajo le določbe prvega in tretjega odstavka 124. člena kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa (Uradni list RS, št. 1/92), kjer je govora le o izhodiščni plači, ne pa o dodatkih.

Vlada Republike Slovenije v odgovoru na predlog pojasnjuje, da izpodbijani sklep temelji na odloku o ustanovitvi javnega podjetja za področje dejavnosti železniškega prometa (Uradni list SRS, št. 43/89, in Uradni list RS, št. 33/92), po katerem je vlada ustanovitelj javnega podjetja Slovenske železnice, ter na sklepih Državnega zbora Republike Slovenije z dne 25/2-1993 in Vlade Republike Slovenije z dne 29/3-1993, po katerih so Slovenske železnice v sanacijskem postopku. Z nastopom sanacijskega postopka vlada lahko uporabi mehanizem načina izplačevanja plač s posebnimi sklepi, kar je v konkretnem primeru tudi storila. Po 128. členu kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa je plača sestavljena iz osnovne plače, dodatkov (za skupno delovno dobo, za delovno dobo v podjetju in drugih dodatkov) in nadomestil. Vlada zato meni, da je njen sklep v skladu z 9. členom zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač.

Ustavno sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep ni izvršilni predpis, ki bi ga Vlada Republike Slovenije izdala za izvrševanje zakona kot organ izvršilne oblasti. Čeprav se izpodbijani sklep sklicuje na 9. člen zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač, je ustavno sodišče ugotovilo, da je Vlada Republike Slovenije smela izdati izpodbijani sklep kot ustanovitelj javnega podjetja Slovenske železnice in zato v funkciji delodajalca, zaradi tega je ta akt šteti za akt poslovanja. Ustavno sodišče pa po določbi 160. člena ustave ni pristojno za presojo ustavnosti in zakonitosti takih aktov. Če so z izpodbijanim sklepom v nasprotju s predpisi kršene pravice delavcev, lahko delavci te svoje pravice uveljavljajo pred sodiščem združenega dela.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije ob uporabi 1. alinee drugega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).

P r e d s e d n i k

dr. Peter Jambrek