Jedro

Institut vrnitve v prejšnje stanje omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se spor vrne v stanje, v katerem je bil pred njo. Če stranka iz opravičenega razloga ni mogla sodelovati v postopku, pa so zato zanjo nastale neugodne pravne posledice, ji mora biti omogočeno, da doseže vrnitev v prejšnje stanje in zagotovitev možnosti učinkovitega in enakopravnega obravnavanja. Upravičen razlog se kot pravni standard presoja glede na okoliščine konkretnega primera.

Po ustaljeni sodni praksi je upravičen vzrok v smislu 1. odstavka 116. člena ZPP lahko le dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje. Razlog za zamudo bo opravičljiv le, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti. Načeloma jo preprečuje vsaka oblika krivde, tako naklep kot velika ali majhna malomarnost. Okoliščine zamude torej ne smejo nastati v sferi stranke, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in izreklo, da se pritožba z dne 9. 8. 2017 zoper sodbo z dne 12. 5. 2017 šteje za pravočasno.

2. Zoper sklep se pritožuje toženec zaradi kršitve pravil postopka s predlogom na spremembo sklepa v smeri zavrnitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje in sočasno zavrženje tožnikove pritožbe zoper sodbo.

Razlog, zaradi katerega je tožnik zamudil pritožbeni rok, ni upravičen. Sodbo naj bi prejel 8. 8. 2017, ker ga prej ni bilo doma oziroma je bil zunaj EU. Razloga za zamudo ni obrazložil, utemeljil niti dokazal. Ni ravnal s povprečno skrbnostjo, ki se pričakuje od stranke sodnega postopka. Po ustaljeni sodni praksi gre le za okoliščine, ki obstajajo v času zamude in jih stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti. Vzrok je upravičen, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem, oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo. Trditveno in dokazno breme je na stranki, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Do zamude iz upravičenega vzroka pride, če gre za nepredviden dogodek, ki stranki prepreči opraviti določeno dejanje, čeprav je k temu težila in si prizadevala, da ga opravi (Psp 237/2012). V sodni praksi pritožbenega sodišča je bilo že izrečeno, da je odsotnost iz države očitno neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje (Pdp 1348/2010). Glavna obravnava, na kateri je bil tožnik prisoten, se je končala 12. 5. 2017, ko naj bi tožnik že bil v Srbiji. Pričakovati bi moral, da mu bo sodba vročena.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti v skladu s 366. členom v zvezi s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je podan upravičen razlog za zamudo roka za vložitev pritožbe zoper sodbo. Posledično je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljeno ugodeno in pritožba šteta za pravočasno.

5. Po 1. odstavku 116. člena ZPP sodišče stranki, ki zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok ali rok iz upravičenega razloga. Vložiti se mora v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Po šestih mesecih od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitve v prejšnje stanje (2. in 3. odstavek 117. člena ZPP).

Institut vrnitve v prejšnje stanje omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se spor vrne v stanje, v katerem je bil pred njo. Če stranka iz opravičenega razloga ni mogla sodelovati v postopku, pa so zato zanjo nastale neugodne pravne posledice, ji mora biti omogočeno, da doseže vrnitev v prejšnje stanje in zagotovitev možnosti učinkovitega in enakopravnega obravnavanja. Upravičen razlog se kot pravni standard presoja glede na okoliščine konkretnega primera.

Vendar je po ustaljeni sodni praksi,2 na katero pravilno opozarja pritožba, upravičen vzrok v smislu 1. odstavka 116. člena ZPP lahko le dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje. Razlog za zamudo bo opravičljiv le, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti. Načeloma jo preprečuje vsaka oblika krivde, tako naklep kot velika ali majhna malomarnost. Okoliščine zamude torej ne smejo nastati v sferi stranke, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Takšen upravičen razlog pa v obravnavani zadevi zgolj zaradi tožnikove odsotnosti gotovo ni, niti ne more biti podan.

6. Četudi bi bil tožnik, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, 30. 5. 2017, ob poskusu vročitve sodbe z dne 12. 5. 2017 in tudi ob izteku 15-dnevnega roka za prevzem sodbe 14. 6. 2017 v Republiki Srbiji, kjer naj bi se nahajal vse od konca aprila do 8. 8. 2017, ter bi se s sodbo dejansko seznanil 8. 8. 2017, ni mogoče šteti, da je rok za vložitev pritožbe zoper sodbo zamudil iz upravičenega razloga. Tožnik je namreč 24. 10. 2016 vložil tožbo in se 12. 5. 2017 tudi udeležil naroka, na katerem je bila glavna obravnava zaključena ter sklenjeno, da bo sodba izšla pisno.3 Pomeni, da je moral in mogel vedeti, da mu bo v določenem roku sodba vročena in bi s povprečno skrbnostjo, ki se pričakuje od stranke sodnega postopka oziroma celo tožeče stranke, moral poskrbeti za to, da bi jo prejel in se zoper njo pravočasno pritožil. Sodba mu je bila vročena na naslov, ki ga je navedel v tožbi. Nikakor torej ni mogoče šteti, da tožnik oziroma predlagatelj vrnitve v prejšnje stanje kljub zadostni skrbnosti ni mogel predvideti niti preprečiti daljše odsotnosti, za katero tudi sicer ne zatrjuje, da bi bila nujna ali nepredvidljiva.

7. Iz vseh predhodno navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi in ob pravilni uporabi ZPP na temelju 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep spremeniti tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. Torej predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrniti. S pritožbo zoper sodbo bo sodišče prve stopnje postopalo po 2. odstavku 343. člena ZPP.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Na primer VSL III Cp 1963/2000, I Up 120/2009, Psp 237/2012, Psp 169/2018. 3 Zapisnik z dne 12. 5. 2017- listovna številka 10 - 11 sodnega spisa.