Jedro

Že na podlagi jezikovne razlage zakonskega besedila je jasno, da ZBPP prosilcu ne nalaga obveznosti, da v primeru uveljavljanja pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja hkrati opredeli tudi vrsto postopka, v katerem namerava zavarovati svoj pravni položaj.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 771/2023 z dne 20. 11. 2023 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik 7. 11. 2023 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje glede možnosti uveljavljanja zahtevkov in postopanja zoper avtoservisno delavnico, ki ni ustrezno izvedla servisa oziroma popravila tožnikovega vozila, zaradi česar je na vozilu nastala škoda. Tožena stranka je tožnikovemu pooblaščencu 8. 11. 2023 poslala poziv, naj prošnjo dopolni tako, da natančno navede, kako in kdaj je prišlo do škodnega dogodka ter predloži dokazilo o poškodbi, saj iz že posredovane fotografije ne izhaja registrska številka vozila. Tožnikov pooblaščenec je 13. 11. 2023 vlogo sicer dopolnil, vendar ne v skladu s pozivom tožene stranke. Zato ga je ta 14. 11. 2023 ponovno pozvala na dopolnitev vloge, pri čemer mu je naložila še, naj navede, pred katerim sodiščem oziroma organom namerava uveljavljati zahtevek ter ga opozorila, da bo odločila po podatkih spisa, če vloge vnovič ne bo ustrezno dopolnil. Tožnikov pooblaščenec je 17. 11. 2023 z dopisom pojasnil naravo in način nastanka poškodbe vozila ter podal dodatne dokazne predloge. Ni pa se izjavil o tem, ali želi vložiti odškodninsko tožbo in pred katerim sodiščem ali odškodninski oziroma reklamacijski zahtevek in pred katerim organom. Tožena stranka je zato, upoštevajoč 31.a člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zaključila, da predmetna zadeva očitno ne spada niti v pristojnost sodišč s splošno pristojnostjo niti v pristojnost specializiranih sodišč. Ker v konkretnem primeru ne gre niti za sodni postopek niti za postopek pred organom za izvensodno poravnavanje sporov (saj tožnik tega kljub pozivu toženke ni navedel), je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila.

2. Tožnik v tožbi izpodbija navedeno odločitev iz razloga bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožnik je 7. 11. 2023 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja glede možnosti uveljavljanja zahtevkov in postopanja zoper avtoservisno delavnico, ki je odgovorna za škodo na njegovem vozilu. Pod opombami v prošnji je navedel, da je dal v mesecu oktobru 2023 avtomehanični delavnici v popravilo in servis svoje osebno vozilo. Ta je storitev izvedla nekvalitetno in poškodovala pokrov motorja vozila, ki je med vožnjo odletel ter poškodoval vetrobransko steklo in streho, zaradi česar mu je nastala škoda v višini približno 2.500 EUR. Skladno s toženkinimi pozivi je tožnik vlogo trikrat dopolnil. Še pred zadnjo dopolnitvijo pa je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo. Vlogo je prvič dopolnil 13. 11. 2023 na podlagi poziva tožene stranke z dne 8. 11. 2023, drugič pa 17. 11. 2023 na podlagi poziva tožene stranke z dne 14. 11. 2023, ki mu ga je ta še istega dne poslala preko elektronske pošte. Nato pa je tožnik 21. 11. 2023 poziv z dne 14. 11. 2023 prejel še po navadni pošti, na podlagi česar je v postavljenem 3-dnevnem roku 24. 11. 2023 še tretjič dopolnil vlogo s pojasnilom, da želi pravno svetovanje in da bo vložil odškodninsko tožbo pred Okrajnim sodiščem v Krškem, če ne bo prišlo do sporazumne rešitve spora. Izpodbijana odločba je bila izdana 20. 11. 2023, še preden je bil tožniku vročen poziv z dne 14. 11. 2023, zato je nezakonita. Odločilni razlogi v obrazložitvi izpodbijane odločbe so nerazumni, saj je povsem jasno, da je tožeča stranka zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja skladno s prvo alinejo 1. odstavka 26. člena ZBPP. Poleg tega ne vsebuje nobene obrazložitve o tem, zakaj tožena stranka ni izvedla predlaganega ugotovitvenega postopka oziroma predlaganih dokazov, zato je v tem delu ni mogoče preizkusiti. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je tožnik 7. 11. 2023 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje glede možnosti uveljavljanja zahtevkov in postopanja zoper avtoservisno delavnico, ki je odgovorna za škodo na njegovem vozilu. Sporno pa je materialnopravno vprašanje, ali ZBPP določa možnost dodelitve pravne pomoči v takšni obliki, kot jo je v prošnji uveljavljal tožnik oziroma, povedano drugače, ali je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožnikovo prošnjo zavrnila iz razloga, ker ni opredelil sodišča oziroma organa, pred katerim namerava sprožiti postopek za zaščito svojega pravnega položaja.

6. V prvem odstavku 26. člena ZBPP je določeno, da se brezplačna pravna pomoč v isti zadevi lahko dodeli, med drugim, za pravno svetovanje (prva alineja), za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave (tretja alineja) ali za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji (četrta alineja). V tretjem odstavku navedenega člena je določeno, da se za pravno svetovanje iz prvega odstavka tega člena šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje.

7. Iz navedene zakonske dikcije nedvoumno izhaja, da so naštete oblike pravne pomoči določene alternativno. To pomeni, da lahko prosilec za brezplačno pravno pomoč zaprosi bodisi zgolj za pravno svetovanje (ki med drugim vključuje svetovanje o obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov v konkretnih zadevah) bodisi za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave bodisi za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči. Že na podlagi jezikovne razlage zakonskega besedila je torej jasno, da ZBPP prosilcu ne nalaga obveznosti, da v primeru uveljavljanja pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja hkrati opredeli tudi vrsto postopka, v katerem namerava zavarovati svoj pravni položaj. V nasprotnem primeru bi bila namreč prva alineja prvega odstavka 26. člena ZBPP, ki določa možnost dodelitve pravne pomoči izključno v obliki pravnega svetovanja (brez zastopanja v morebitnih nadaljnjih postopkih) povsem odveč, saj bi vse zadeve zapadle pod katero izmed ostalih alinej navedene določbe, ki poleg pravnega svetovanja zajemajo še zastopanje v različnih postopkih. Sodišče pritrjuje tožniku, da je povsem jasno, da je v prošnji zaprosil za brezplačno pravno pomoč izključno v obliki pravnega svetovanja, ta pa, kot pojasnjeno, ne zajema tudi zastopanja upravičenca. Nepravilno je zato postopanje tožene stranke, ki je tožnika pozivala na dopolnitev prošnje z napotkom, da se izjasni o tem, pred katerim sodiščem želi vložiti odškodninsko tožbo oziroma pred katerim organom za izvensodno poravnavanje sporov želi vložiti predlog za izvensodno rešitev zadeve. Glede na navedeno tako v konkretni zadevi ni pomembno, kdaj je bil tožniku vročen poziv z dne 14. 11. 2023 oziroma ali je bila dopolnitev prošnje z dne 24. 11. 2024 vložena pravočasno. Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila namreč z vidika opredelitve oblike pravne pomoči popolna že ob vložitvi dne 7. 11. 2023. 8. Nepravilen je tudi zaključek tožene stranke, da zadeva, v zvezi s katero je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč, očitno ne spada v pristojnost sodišč s splošno pristojnostjo po 31.a členu ZBPP. Glede na to, da med strankama ni sporno, da je tožnik zaprosil za pravno svetovanje v zvezi z možnostjo uveljavljanja odškodnine oziroma reklamacije popravila vozila, je povsem očitno, da zadeva sodi v pristojnost sodišč s splošno pristojnostjo, saj gre za zahtevke civilnopravne narave.

9. Po povedanem sodišče zaključuje, da tožena stranka ni postopala pravilno, ko je tožnikovo prošnjo zavrnila z obrazložitvijo, da se ni izjavil o tem, pred katerim sodiščem oziroma organom želi sprožiti postopek za zaščito svojega pravnega položaja. Kot pojasnjeno, ZBPP izrecno omogoča dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja, pri čemer ni nujno, da upravičenec v nadaljevanju sploh sproži kakršenkoli postopek. V konkretni zadevi je torej tožena stranka napačno uporabila materialno pravo (26. člen ZBPP), zato je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita in jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka upoštevati mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava ter o zadevi ponovno odločiti.

10. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

11. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve, upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena po sodniku posamezniku brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).