Jedro

Dejansko podlago odločitve, o kateri je bilo že predhodno odločeno, predstavlja konkreten življenjski dogodek, ki ga tvori določen sklop (objektivno in pravno nevtralnih) dejstev. Nove tožbe ali predloga za izdajo začasne odredbe, ki se nanaša na isti dejstveni kompleks iz istega življenjskega dogodka, skladno s takšnim razumevanjem ni mogoče vložiti, če tožnik v novi tožbi oziroma upnik v novem predlogu za izdajo začasne odredbe doda nova dejstva, ki jih v predhodnem postopku ni navedel, če ta predstavljajo sestavni del istega dejstvenega kompleksa, na katerega se nanaša predhodna pravnomočna odločitev.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se ugovoru zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju P 460/2018 o izdaji začasne odredbe z dne 29. 4. 2024 ugodi in se predlog za izdajo začasne odredbe z dne 19. 4. 2024 zavrže ter se razveljavijo vsa opravljena dejanja zavarovanja.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka v delu, ki je bistven za odločitev o pritožbi

1.Sodišče prve stopnje je dne 2. 10. 2023 izdalo delno sodbo, s katero je (-) ugotovilo ničnost kreditne pogodbe z dne 17. 4. 2008, denominirane v CHF, in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z dne 14. 5. 2008, ki sta ju sklenila prva tožnica kot kreditojemalka in toženka kot kreditodajalka (drugi tožnik ima v tem poslu položaj poroka druge tožnice), (-) ugotovilo neveljavnost hipoteke, vknjižene na podlagi sporazuma z dne 14. 5. 2008, ter razsodilo, da se ta izbriše, (-) in zavrnilo zahtevek na ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe z dne 3. 9. 2004 in sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice z dne 3. 9. 2004, ki sta ju sklenila toženka kot kreditodajalka in drugi tožnik v svojstvu samostojnega podjetnika kot kreditojemalec.

Toženka je zoper ugodilni del delne sodbe vložila pritožbo, o kateri še ni bilo odločeno. Drugi tožnik zavrnilnega dela ni izpodbijal.

2.Dne 19. 4. 2024, torej po izdaji delne sodbe, sta tožnika vložila predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim sta zahtevala (-) začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe z dne 17. 4. 2008 in sporazuma o zavarovanju toženkine kreditne denarne terjatve z dne 14. 5. 2008 do pravnomočne odločitve v tem pravdnem postopku, (-) da se toženki prepove razpolaganje s terjatvami iz sporne kreditne pogodbe in njihovo izterjavo v izvršilnem postopku (-) ter izrek denarne kazni v višini 50.000,00 EUR za primer kršitve izrečenih prepovedi.

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izdaji začasne odredbe z dne 29. 4. 2024 predlogu tožnikov v celoti ugodilo. Toženka je sklep o začasni odredbi izpodbijala z ugovorom in v njej podala ugovor razsojene stvari. Opozorila je, da je sodišče prve stopnje o identičnem predlogu za izdajo začasne odredbe že odločilo s sklepom z dne 26. 6. 2023, s katerim je predlog tožnikov zavrnilo. Omenjeni sklep je Višje sodišče v Celju potrdilo s sklepom I Cp 276/2023 z dne 17. 8. 2023. Po stališču toženke tožnika v predlogu z dne 19. 4. 2024 nista navedla ničesar novega, zato odločanje o tem (novem) predlogu ni dopustno.

3.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 21. 6. 2024 toženkin ugovor zavrnilo. Postavilo se je na stališče, da ne gre za že razsojeno stvar, saj je bil predhodni predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen zato, ker tožnika nista podala trditev glede verjetnosti terjatev, v tem predlogu pa sta te trditve postavila.

Povzetek pritožbenih navedb in navedb iz odgovora na pritožbo

4.Toženka je zoper sklep o zavrnitvi ugovora vložila pritožbo in v njej med drugimi obširnimi navedbami ponovila svojo grajo, da je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo o predlogu za začasno odredbo, ki je bil predhodno že pravnomočno zavrnjen.

5.Tožnika sta v odgovoru na pritožbo pritrjevala razlogom sodišča prve stopnje, s katerimi je to zavrnilo toženkin ugovor razsojene stvari. Navedla je, da sta v predlogu za izdajo začasne odredbe glede verjetnosti terjatve povzela bistvene navedbe in dokaze, ki sta jih podala v "glavnem" postopku.

Presoja pritožbenih navedb

6.Sodišče mora tudi v postopkih zavarovanja, torej pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe, na podlagi drugega odstavka 319. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 v zvezi z določbama 239. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)2 in 15. člena ZIZ3 ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je bilo o stvari že pravnomočno razsojeno oziroma odločeno. Predhodno pravnomočno odločena stvar po navedenih določbah predstavlja negativno procesno predpostavko, ki sodišču v primeru vložitve kasnejšega identičnega predloga za izdajo začasne odredbe nalaga njegovo zavrženje.

7.Po ustaljeni sodni praksi, ki se opira na pravno teorijo, presoja obstoja te negativne procesne predpostavke temelji na kriteriju identitete spora. Dva spora sta identična, če sta podani istovetnost pravdnih strank (subjektivna identiteta) in istovetnost zahtevka (objektivna identiteta). Pri opredeljevanju objektivne identitete je v sodni praksi sprejeta t. i. ekvivalenčna teorija, po kateri so za objektivno identiteto dveh sporov pomembna tako izrek predloga, dejansko stanje in razlogi za predhodno odločitev. Dejansko podlago odločitve, o kateri je bilo že predhodno odločeno, predstavlja konkreten življenjski dogodek, ki ga tvori določen sklop (objektivno in pravno nevtralnih) dejstev. Nove tožbe ali predloga za izdajo začasne odredbe, ki se nanaša na isti dejstveni kompleks iz istega življenjskega dogodka, skladno s takšnim razumevanjem ni mogoče vložiti, če tožnik v novi tožbi oziroma upnik v novem predlogu za izdajo začasne odredbe doda nova dejstva, ki jih v predhodnem postopku ni navedel, če ta predstavljajo sestavni del istega dejstvenega kompleksa, na katerega se nanaša predhodna pravnomočna odločitev.4

8.Pritožbeno sodišče glede na podatke iz spisa ugotavlja:

-Tožnika sta zoper toženko s predlogom za izdajo izdajo začasne odredbe z dne 22. 6. 2023 (r. št. 94) predlagala izdajo začasne odredbe, ki je v izreku zahtevka identična z zahtevkom v tem postopku (prim. predlog za izdajo začasne odredbe z dne 19. 4. 2024 na r. št. 129):

-Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe z dne 22. 6. 2023 zavrnilo s sklepom z dne 26. 6. 2023 (r. št. 98), ki je bil potrjen s sklepom pritožbenega sodišča I Cp 276/2023 z dne 17. 8. 2023 (r. št. 108). Predlog je bil zavrnjen, ker tožnika v njem nista podala navedb glede verjetnosti svoje nedenarne terjatve.

-Tožnika sta nato dne 19. 4. 2024 zoper toženko vložila nov predlog za izdajo začasne odredbe (r. št. 129), ki je v izreku zahtevka identičen s predlogom z dne 22. 6. 2023, ki je bil že pravnomočno zavrnjen. V novem predlogu sta tožnika podala navedbe glede verjetnosti obstoja njune nedenarne terjatve zaradi ugotovitve ničnosti kreditne pogodbe z dne 17. 4. 2008 in sporazuma z dne 14. 5. 2008.

9.Iz gornjega povzetka vsebine predlogov tožnikov in izdanih odločb izhaja, da je med obema postopkoma podana subjektivna identiteta. Prav tako je že na prvi pogled jasno, da je podana objektivna identiteta glede izreka zahtevka v obeh predlogih za izdajo začasne odredbe, zato je moralo v nadaljevanju preizkusiti še objektivno identiteto z vidika dejanske podlage v zgoraj pojasnjenem pomenu.

9.Ob upoštevanju zgoraj povzetih kriterijev, ki so odločilni pri presoji, ali se predlog tožnikov za izdajo začasne odredbe z dne 19. 4. 2024 nanaša na dejansko podlago, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno s sklepom z dne 22. 6. 2023, je na dlani, da se ta zadeva in zadeva po predhodnem predlogu nanašata na isti dejstveni kompleks, in sicer na okoliščine sklenitve kreditne pogodbe z dne 17. 4. 2008 in sporazuma z dne 14. 5. 2008. To vodi do zaključka, da je bilo o predlogu tožnikov za izdajo začasne odredbe že pravnomočno odločeno. Dejstvo, da sta tožnika v tem predlogu podala dodatne trditve glede verjetnosti njune nedenarne terjatve glede teh dveh pogodb ne pomeni, da se je spremenila dejanska podlaga predloga za izdajo začasne odredbe oziroma dejanska podlaga izpodbijanega sklepa, kot to zmotno razloguje sodišče prve stopnje, pač pa gre zgolj za dopolnjevanje trditev glede istega historičnega dogodka (dejstvenega kompleksa), glede katerega je bilo že pravnomočno odločeno. Tožnika v predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 19. 4. 2024 nista navedla prav nobene okoliščine, ki ne bi spadala v zaključen sklop dejstev oziroma v historični dogodek, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, kar nenazadnje izhaja tudi iz njunih navedb iz odgovora na pritožbo.

10.Sodišče prve stopnje je s tem, ko je z izpodbijanim sklepom odločalo o zadevi, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP (ob smiselni uporabi tretjega odstavka 354. člena ZPP) izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo, izdani sklep o začasni odredbi razveljavilo, predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo ter razveljavilo opravljena dejanja zavarovanja.

O stroških pritožbenega postopka

11.Skladno z določbo tretjega odstavka 165. člena ZIZ v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------

1Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo (drugi odstavek 319. člena ZPP).

2Določbe tega zakona o izvršbi se smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v tem delu zakona drugače določeno (239. člen ZIZ).

3V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno (15. člen ZIZ).

4Wedam Lukić, D. v Pravdni postopek, zakon s komentarjem (ur. Lojze Ude, Aleš Galič), GV Založba, 3. knjiga: stran 163 in 164 (28. točka), enako tudi sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 1/2014 z dne 26. 11. 2015.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 319, 319/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.