Jedro

Absolutni razlog za izločitev izvedenca je po 2. točki 70. člena ZPP tudi njegova stalna ali začasna zaposlitev pri stranki. Za izvedenca pa zakon poleg izključitvenih razlogov določa tudi odklonilne razloge, ki jih opredeljuje z generalno klavzulo: izvedenec ne sme opravljati dolžnosti izvedenca, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti (6. točka 70. člena ZPP). Izvedenec je bil v času, ko mu je bilo odrejeno izvedensko delo, zaposlen pri toženi stranki. Izvedensko mnenje pa je bil neposredno odločilen dokaz, na katerega se je sodišče oprlo pri določitvi tožnikovega soprispevka k nastanku škodnega dogodka, za katerega je bilo potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ni razpolagalo. Zato je odločitev sodišče prve stopnje o zavrnitvi predloga za izločitev izvedenca nepravilna in je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba in izpodbijani sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev izvedenca z dne 3. 4. 2014, I. točka izreka sklepa z dne 6. 6. 2014 in sklep z dne 10. 9. 2014 se razveljavijo ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati odškodnino zaradi izgubljenega zaslužka v bruto zneskih, razvidnih iz II. točke izreka sodbe, odškodnino v obliki denarne rente od 1. 1. 2015 (III. točka izreka sodbe) ter odškodnino za drugo premoženjsko škodo v zneskih, razvidnih iz IV. točke izreka sodbe, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila. Višji zahtevek je zavrnilo (V. in VI. točka izreka sodbe). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti njegove stroške postopka v višini 6.142,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku 15-dnevnega izpolnitvenega roka (VII. točka izreka sodbe).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožujeta tožnik in tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata spremembo sodbe, pri čemer se tožnik zavzema za to, da bi pritožbeno sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku v celoti, tožena stranka pa predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka v celoti. Podrejeno obe stranki predlagata razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Tožnik v pritožbi navaja, da je sodni izvedenec A.A. tožnikovo ravnanje opredelil kot ključen razlog za nastanek eksplozije. Kljub številnim predlogom prvostopenjsko sodišče navedenega izvedenca ni izločilo. Tožnik vztraja, da bi bilo potrebno izvedenca A.A. izločiti iz razlogov, ki jih je navajal v zahtevah za njegovo izločitev, čemur pa sodišče prve stopnje ni sledilo, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Izvedencu je bilo s sklepom sodišča naloženo, da opravi rekonstrukcijo dogodka, česar pa ni želel storiti. Poleg tega postavljeni izvedenec ni praktik na področju rokovanja z eksplozivnimi sredstvi. Iz dopisa z dne 21. 2. 2014 je razvidno, da se je izvedenec sam vnaprej javil, da bi izvedensko delo lahko opravil, kar že samo po sebi kaže na njegovo pristranskost, ki terja njegovo izločitev. V nadaljevanju tožnik nasprotuje 20-odstotnemu soprispevku k nastanku škodnega dogodka ter višini nepremoženjske in premoženjske škode. Uveljavlja povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje glede temelja odgovornosti spregledalo izvedensko mnenje A.A.. Glede poteka škodnega dogodka je tožena stranka predlagala rekonstrukcijo dogodka, ki pa je sodišče ni izvedlo. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Tožena stranka sodišču očita, da ni upoštevalo stališča izvedenca A.A. v delu, kjer navaja, da bi tožnik nezgodo lahko preprečil, če bi bombi pravočasno odvrgel. Meni, da je za škodni dogodek odgovoren v celoti tožnik oziroma je k njemu prispeval tudi tožnik v 80 %. Nasprotuje tudi višini prisojene odškodnine. Uveljavlja povrnitev stroškov pritožbe.

5. Obe stranki sta na pritožbo nasprotne stranke odgovorili. Prerekali sta pritožbene navedbe in predlagali zavrnitev pritožbe. Priglasili sta stroške odgovora na pritožbo.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava.

8. Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka tožnika se nanaša med drugim na postopanje sodišča prve stopnje v zvezi z zavrnitvijo zahteve za izločitev A.A. za sodnega izvedenca. Zahteve tožnika za njegovo izločitev z dne 2. 4. 2014, 28. 5. 2014 in na naroku 10. 9. 2014 je prvostopenjsko sodišče zavrnilo s sklepom z dne 3. 4. 2014, I. točko izreka sklepa z dne 6. 6. 2014 in s sklepom z dne 10. 9. 2014. Po določbi prvega odstavka 247. člena ZPP je lahko izvedenec izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. Absolutni razlog za izločitev izvedenca je po 2. točki 70. člena v povezavi s citirano določbo prvega odstavka 247. člena ZPP tudi njegova stalna ali začasna zaposlitev pri stranki. Za izvedenca pa zakon poleg izključitvenih razlogov določa tudi odklonilne razloge, ki jih opredeljuje z generalno klavzulo: izvedenec ne sme opravljati dolžnosti izvedenca, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti (6. točka 70. člena ZPP).

9. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil izvedenec A.A. v času, ko mu je bilo odrejeno izvedensko delo, zaposlen pri toženi stranki, na kar je tožnik opozarjal že v vlogah za izločitev. Izvedenec nastopa kot strokovni pomočnik sodišča, ko je potrebno za razjasnitev kakšnega dejstva strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (250. člen ZPP). Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) je v zadevi Korošec proti Sloveniji št. 77212/12 z dne 8. 10. 2015 poudarilo, da načelo enakosti orožij, ki je eden od elementov širšega koncepta poštenega sojenja (pravice do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena in pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91 in nadalj.) ter 6. člen Evropske konvencije za človekove pravice), pa sodišču nalaga, da je vsaki stranki dana možnost, da predstavi svoj primer na način, ki je ne postavlja v bistveno slabši položaj, kot ga ima nasprotna stran. ESČP je že večkrat preučevalo vprašanje neodvisnosti izvedencev, postavljenih s strani sodišča (glej npr. sodbi v zadevi Sara Lind Eggortsdóttir proti Islandiji, št. 31930/04 z dne 5. 7. 2007, in Placi proti Italiji, št. 48754/11 z dne 21. 1. 2014). V teh zadevah je izoblikovalo naslednja merila za ugotavljanje neodvisnosti sodnega izvedenca, in sicer: (1) narava naloge, zaupane izvedencem, (2) položaj izvedencev v hierarhiji nasprotne stranke ter (3) njihovo vlogo v postopkih, predvsem težo, ki jo je sodišče pripisalo njihovim mnenjem.

10. Pritožbeno sodišče glede prvega merila ugotavlja, da je sodišče s sklepom z dne 21. 3. 2014 za ugotovitev odločilnih dejstev kot sodnega izvedenca za področje forenzično - kriminalistično tehničnih preiskav določilo A.A. in mu naročilo, naj v navzočnosti tožnika in njegovega pooblaščenca ter priče B.B. opravi možne rekonstrukcije dogodka.

11. Glede drugega merila pritožbeno sodišče po podatkih v spisu ugotavlja, da je bil A.A. zaposlen v C. od leta 1982 in da je v dolgoletni forenzični karieri sodeloval tudi z enoto D. (dopis A.A. z dne 2. 4. 2014), katere pripadnik je bil tožnik. A.A. je bil v času določitve za sodnega izvedenca vodja oziroma direktor C.. Čeprav iz četrtega odstavka 19. člena Zakona o organiziranosti in delu policije (Ur. l. RS, št. 15/2013 in nadaljnji) izhaja, da so forenzični strokovnjaki, ki so zaposleni v laboratoriju, pri opravljanju izvedeništva neodvisni, ni mogoče prezreti 32. člena Uredbe o notranji organizaciji in sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Ur. l. RS, št. 58/2003 in nadaljnji), po kateri je vodja C. neposredno odgovoren generalnemu direktorju Policije, ki vodi delo Generalne policijske uprave, v katero spada tudi enota D., kjer je bil zaposlen tožnik.

12. Glede na to in v zvezi s tretjim merilom (vloga izvedenca v postopku) iz obrazložitve prvostopenjske sodbe izhaja, da je sodišče svojo sodbo v delu, ki se nanaša na 20-odstotni tožnikov soprispevek k nastanku škodnega dogodka, oprlo na mnenje izvedenca A.A. (točka 26 obrazložitve), kljub temu da se je spuščal tudi v področje, ki ne spada v njegovo področje (krivda in motivi tožnika). Cilj postavitve izvedenca je bil v ugotavljanju poteka škodnega dogodka. Izvedensko mnenje A.A. je bil torej neposredno odločilen dokaz, na katerega se je sodišče oprlo pri določitvi tožnikovega soprispevka k nastanku škodnega dogodka, za katerega je bilo nedvomno potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ni razpolagalo.

13. Ob takšnem razumevanju dokaznega sredstva izvedenca kot strokovnega pomočnika sodišča in pomena njegove neodvisnosti za ugotovitev odločilnih dejstev se zavrnitev predloga za izločitev A.A. pokaže kot nepravilna. Gre za kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 247. člena v povezavi z 2. in 6. točko 70. člena ZPP, kar je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Glede na ugotovljeno kršitev se pritožbenemu sodišču ni bilo treba ukvarjati z drugimi očitki pritožnikov.

14. V skladu z določbo prvega odstavka 354. člena ZPP sodišče druge stopnje razveljavi s sklepom sodbo prve stopnje, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka (339. člen), in zadevo vrne sodišču prve stopnje, če kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. V tem sklepu odloči sodišče druge stopnje tudi o tem, katera dejanja, ki jih zajema bistvena kršitev določb pravdnega postopka, se razveljavijo. Glede na citirano določbo mora pritožbeno sodišče v izreku razveljavitvenega sklepa tudi izreči, katera dejanja poleg sodbe je še razveljavilo (Primerjaj J. Zobec v L. Ude in drugi, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 444). Pritožbeno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbama ugodilo, razveljavilo sodbo in sklepe o zavrnitvi zahtev za izločitev izvedenca ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, v katerem bo po potrebi ponovilo dokaz z drugim izvedencem.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.