Jedro

Že dejstvo, da Zakon o prekrških omejuje obseg in vsebino nalog v šestem odstavku 19. člena ZP-1 na največ 400 ur, kaže, da z nalogami v splošno korist ni mogoče nadomestiti globe, ki je bila storilcu izrečena v višini 50.000,00 EUR.

Izrek

Pritožba zagovornika storilca V.K. se kot neutemeljena zavrne.

Storilec mora kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso v znesku 20,00 EUR v petnajstih dneh od vročitve poziva za plačilo takse.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog storilca V.K., ki ga je vložil preko pooblaščene odvetniške pisarne, da se mu globa, izrečene z odločbo o prekršku Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor z dne 23.8.2011, nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Storilcu je naložilo tudi plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

Zoper takšen sklep je pritožbo vložil storilčev zagovornik, ki meni, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo in napačno ugotovilo dejansko stanje. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in mu namesto plačila globe določi delo v korist skupnosti, lahko tudi z njegovimi osnovnimi sredstvi, ki jih sicer uporablja pri svoji dejavnosti samostojnega podjetnika.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče je po pregledu in presoji zadeve, ki jo je opravilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ugotovilo, da je sodišče prve stopnje odločilna dejstva v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo in je njegova odločitev, da storilčev predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti zavrne, pravilna. ZP-1 v petem odstavku 19. člena določa, da storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Možnost nadomestitve globe z delom v splošno korist je torej vezana na storilce prekrška, ki zaradi svojega slabega premoženjskega stanja niso sposobni plačati izrečene globe (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS IV Ips 25/2009 z dne 16. junija 2009). Kot pa je ugotovilo sodišče prve stopnje, je obdolženi lastnik nepremičnine in večjega števila motornih vozil med katerimi so tovorna in priklopna vozila ter pridobiva dohodek kot samostojni podjetnik. Pravilno je zato zaključilo, da storilec ne izpolnjuje pogojev za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist. Nasprotno od mnenja zagovornika, pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje tudi utemeljitvi odločitve, ki jo je v 7. točki izpodbijanega sklepa navedlo sodišče prve stopnje. Že dejstvo, da Zakon o prekrških omejuje obseg in vsebino nalog v šestem odstavku 19. člena ZP-1 na največ 400 ur, kaže, da z nalogami v splošno korist ni mogoče nadomestiti globe, ki je bila storilcu izrečena v višini 50.000,00 EUR. Kot je navedlo Ustavno sodišče v odločbi U-I-166/10 z dne 19.5.2011, je nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti iz 19. člena ZP-1 alternativni način izvršitve globe in ne alternativna sankcija. Cilj takšnega alternativnega načina izvršitve globe je dati tudi storilcem s slabim premoženjskem stanjem možnost plačila globe pred njeno prisilno izterjavo. Glede na navedeno je torej jasno, da nadomestitev globe glede na premoženje s katerim storilec razpolaga že pojmovno ne pride v poštev. Razglabljanje storilca, kako bi lahko opravil delo v splošno korist, s prevoznimi sredstvi in mehanizacijo s katero razpolaga, pri čemer navaja, da je poleg tega, da je lastnik tovornih vozil (kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje) tudi lastnik 16, 20 in 22 tonskih bagrov, drobilcev za beton, škarij za beton, nima teže. Z vsemi temi dodatnimi navedbami o premoženju s katerim razpolaga, namreč zgolj še dodatno pritrjuje pravilnosti stališča sodišča prve stopnje, da glede na premoženjsko stanje ne izpolnjuje pogojev za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo, vloženo po njegovem zagovorniku, kot neutemeljeno zavrnilo (168. člen v zvezi s tretjim odstavkom 163. člena ZP-1).

Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena v zvezi s prvim odstavkom 144. člena kot strošek pritožbenega postopka naložilo plačilo sodne takse v znesku 20,00 EUR (tarifna številka 8407 ZST-1), ki jo mora plačati v petnajstih dneh od vročitve poziva za plačilo takse, sicer se ta prisilno izterja.