Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med strankami obstoji spor glede pristnosti in pravne veljavnosti oporoke, od katerega je odvisna pravica do dediščine, zato je zapuščinski postopek prekinilo in dedinjo, katere pravico je štelo za manj verjetno, napotilo na pravdo.

Za zakonito dedinjo je sporen zapis oporoke. Zatrjuje, da dedič po oporoki ni določljiv in še manj določen. Hkrati zatrjuje, da zapustnica ne bi po svoji volji zapisala takšne oporoke, ker ima B. A. tudi hči D. A. iz prvega zakona. Že iz teh navedb je razvidno, da gre za vprašanje zapustničine volje, ki je najprej dejansko in šele nato pravno vprašanje. Zapuščinsko sodišče za pritožnico spornega zapisa ne sme razlagati samo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. A. P. nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek po zapustnici A. A. in zakonito dedinjo B. B. napotilo na pravdo, da zoper oporočnega dediča na podlagi oporoke z dne 9. 1. 2013 B. A. in potencialnega zakonitega dediča C. A. vloži tožbo na razveljavitev oporoke z dne 9. 1. 2013 (I. in II. točka izreka). Rok za vložitev tožbe je 30 dni po pravnomočnosti sklepa. Če ne bo vložena ustrezna tožba, bo sodišče nadaljevalo postopek ne glede na zahtevek, glede katerega je stranko napotilo na pravdo. Postopek se prekine za 30 dni oziroma do pravnomočno zaključenega pravdnega postopka (III. in IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje zakonita dedinja B. B. iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep v celoti razveljavi. Oporoka z dne 9. 1. 2013, ki jo je predložil B. A., ni veljavna. Dedič po oporoki ni določljiv, še manj določen. Ne gre za nadomestitev dediča po prvem odstavku 79. člena Zakona o dedovanju (ZD). A. A. ne bi nikoli po svoji volji napisala takšne oporoke, saj ima B. A. tudi hči D. A. iz prvega zakona. Beseda „oziroma“ kaže, da oporočni dedič ni določen niti določljiv. Gre za pravno vprašanje, o katerem odloča zapuščinsko sodišče. Ker ne gre za spor o dejstvih, ni podlage za prekinitev postopka in napotitev na pravdo. Sporno vprašanje, ki zadeva uporabo prava, mora rešiti zapuščinsko sodišče samo.

3. B. A. v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med strankami obstoji spor glede pristnosti in pravne veljavnosti oporoke, od katerega je odvisna pravica do dediščine, zato je zapuščinski postopek prekinilo in dedinjo, katere pravico je štelo za manj verjetno, napotilo na pravdo po 1. točki 2. odstavka 210. člena ZD. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da med dediči ne gre za spor o dejstvih oziroma, da gre za spor o uporabi prava in bi sporno vprašanje moralo rešiti zapuščinsko sodišče samo. Kot izhaja tudi iz pritožbe, je namreč za zakonito dedinjo sporen zapis oporoke. Zatrjuje, da dedič po oporoki ni določljiv in še manj določen. Hkrati zatrjuje, da zapustnica ne bi po svoji volji zapisala takšne oporoke, ker ima B. A. tudi hči D. A. iz prvega zakona. Že iz teh pritožbenih navedb je razvidno, da gre za vprašanje zapustničine volje, ki je najprej dejansko in šele nato pravno vprašanje. Zapuščinsko sodišče za pritožnico spornega zapisa ne sme razlagati samo. Odločitev sodišča, da pritožnico napoti na pravdo, je zato pravilna.

6. Sodišče je na pravdo pravilno napotilo pritožnico, saj je pravica dediča, ki se opira na oporoko, verjetnejša kot pravica dediča, ki se opira na zakon, glede na to, da oporoka, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, na prvi pogled formalne pogoje za veljavnost oporoke izpolnjuje.

7. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje pri preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (163. člen ZD v zvezi z drugim odstavkom 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

8. V skladu s prvim odstavkom 174. člena ZD nosi B. A. sam svoje stroške, ki so mu nastali z odgovorom na pritožbo.