Jedro

Sprememba lastništva na nepremičnini, na katero se nanaša posestno varstvo, še ne pomeni avtomatično tudi spremembe posestnega stanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu (1.) ugotovilo, da je toženec motil tožnico v neposredni mirni posesti zgornjega severovzhodnega dela parc. št. 1187 k.o. X, s tem, ko je dne 22. 10. 2009 z vrtno kosilnico kosil na zgornjem severovzhodnem delu navedene parcele in sicer v pasu približno 10 x 4 metre, ki meji na parc. št. 142/2.S k. o. X, (2.) tožencu je prepovedalo v bodoče s takšnimi ali podobnimi ravnanji posegati v tožničino posest zgornjega severovzhodnega dela parc. št. 1187 k.o. X, pod izvršbo in (3.) tožencu naložilo, da je dolžan tožnici povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 549,00 EUR v roku osmih dni od prejema sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od devetega dne dalje do plačila, pod izvršbo.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil toženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) (1) in sodišču druge stopnje predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnice kot neutemeljen zavrne, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v odločanje sodišču prve stopnje (pred drugim sodnikom). Navedel je, da je v pripravljalni vlogi dne 14. 01. 2011 postavil trditev, da je tožnica opustila posest nepremičnin na D., med katere sodi tudi parc. št. 1187 k. o. X. Tožnica temu ni ugovarjala in je nesporno, da v času odločanja tožnica ni imela sporne nepremičnine v posesti in v posledici zaradi pomanjkanja ekonomskega interesa in pomanjkanja aktivne legitimacije z zahtevkom ne more uspeti. Sodišče je to dejstvo obravnavalo s sklicevanjem na prvi odstavek 190. člena ZPP. Pravico do sodnega varstva ima samo posestnik stvari in mora dejstvo, da je posestnik, izkazati tudi v času odločanja. Sodišče je neutemeljeno sklepalo, da ima tožnica ekonomski interes za posestno varstvo, ker izjave zaslišanih opustitve posesti ne omenjajo, saj v dokaznem postopku izjave zaslišanih prič in strank ne morejo nadomeščati trditvene podlage. Sodišče je kot nedopusten zavrnilo ugovor toženca, da slednji zahteva posestno varstvo na delu sporne parcele v vzporedni pravdi P 54/2009. Gre namreč za ugovor, da tožnica na spornem delu posesti ni bil izključni posestnik, ampak zgolj soposestnik (do tega ugovora se sodišče ni opredelilo, bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče napačno navedeni ugovor opredeli kot ugovor pravice. Za ugotovitve glede električnega pastirja ni bilo podanih trditev, kar pa zadeva postavitev ograje pa se je toženec skliceval na pravdo P 54/2009 (posestno varstvo z odstranitvijo ograje). Sodišče bi moralo izvesti dokaz z vpogledom v spis P 54/2009 (bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zmotna ugotovitev dejanskega stanja). Sodišče ni obrazložilo, zakaj ni sledilo tožencu, da je sporna parcela nekategorizirana javna pot, česar tožnica ni zanikala, ampak je priznala rekoč, da bo zoper občino vložila pravno sredstvo za izpodbijanje odloka. S tem v zvezi je potrebno upoštevati tretji odstavek 33. člena SPZ, izpodbijani sklep nima razlogov, ki bi omogočali preizkus. Sodišče v izpovedbi povzema izpovedbe strank in prič, ki so izven trditvene podlage. Sodišče ne obrazloži protipravnosti toženčevega posega. Tožnica je kot posestno dejanje omenjala zgolj pašo konj, ki jo je opustila že 04. 12. 2009, torej tožnica nima ekonomskega interesa. Sklep o stroških postopka ni obrazložen in ga ni mogoče preizkusiti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je parcelo št. 1187 k.o. X (v nadaljevanju sporna parcela), dne 22. 10. 2009, torej dne, ko je nastalo zadevno motenje, uporabljala in imela v posesti tožnica, ki je bila v tem času tudi lastnica sporne parcele. Na pritožbeno ponovljene navedbe in sicer, da se je toženec že v pripravljalni vlogi z dne 14. 01. 2011 (ki jo je sodišče prejelo dne 17. 01. 2011) skliceval na spremembo lastniškega stanja na sporni parceli, je sodišče prve stopnje pravilno odgovorilo, da se v postopku zaradi motenja posesti daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje (prvi odstavek 33. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in da se obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja (426. člen ZPP). Pravilno je obrazložilo, da sicer nesporno dejstvo, da se je 03. 05. 2010 (torej po dnevu motenja) na sporni parceli spremenilo lastniško stanje, na presojo konkretnega motenja ne vpliva. Zaradi spremembe lastniškega stanja nastalo procesno situacijo namreč ureja prvi odstavek 190. člena ZPP, ki določa, da odtujitev stvari, o kateri teče pravda, ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Neutemeljena je torej pritožbena graja, ki tožnici očita pomanjkanje aktivne legitimacije.

5. Toženec je z navedbami o spremembi lastniške pravice na sporni nepremičnini utemeljeval spremembo posestnega stanja, pri čemer tudi pritožbeno vztraja. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da prenos lastninske pravice na sporni nepremičnini ne pomeni samodejne spremembe posestnega stanja, kot si to napačno razlaga pritožnik. Poleg tega je tožnica na naroku dne 20. 01. 2011 navedene toženčeve trditve prerekala in vztrajala pri predhodno podanih navedbah (torej, da je posestnica) in tako sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejstev s tem v zvezi izven trditvene podlage. Sodišče druge stopnje nima pomislekov glede pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženka ves čas postopka, ne glede na spremembo lastništva, izkazovala ekonomski interes, da se je (s košnjo) ne moti v posesti sporne nepremičnine.

6. Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zadnjo mirno posest na sporni nepremičnini uživala izključno tožnica in da toženec ni bil soposestnik sporne parcele (razlogi na strani 3 sodbe sodišča prve stopnje) in ni utemeljen pritožbeni očitek, da se sodišče do tega ugovora ni opredelilo. Sodišče prve stopnje se je z vpogledom v pripravljalno vlogo iz spisa P 54/2009 v prilogi B5, kot izhaja iz dokaznega sklepa, za potrebe konkretnega postopka v zadostni meri seznanilo z navedeno pravdo. Zato očitana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ni podana. Sodišče je ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva v tej pravdi. Na pritožbene navedbe s tem v zvezi sodišče druge stopnje odgovarja, da so ugotovitve glede postavitve ograje sodišče prve stopnje zgolj dodatno utrdile v pravilnem prepričanju, da je bila tožnica zadnja mirna posestnica nepremičnine pred nastalim motenjem, posledično pa so nerelevantne tudi pritožbene navedbe glede električnega pastirja. Sicer pa se v sporih glede motenja posesti presoja vsak konkretni primer posebej in torej drugo motenje posesti, ki ni dne 22. 10. 2009 izvedena košnja z vrtno kosilnico po zgornjem severovzhodnem delu sporne parcele, za zadevno pravdo ni upoštevno, kot je to pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, zakaj ne šteje sporne parcele kot nekategorizirane javne poti (stran 3 in 4 sodbe sodišča prve stopnje) in ni res, kot navaja pritožba, da je tožnica slednje priznala. V prvi pripravljalni vlogi z dne 30. 03. 2010 je namreč tožnica izrecno nasprotovala tožencu, da je sporna nepremičnina oziroma njen del, na katerem se je izvršilo motilno ravnanje, javna površina. Sodišče druge stopnje pritrjuje obrazložitvi sodišča prve stopnje, da je bilo toženčevo motenje posesti protipravno (stran 5 sodbe sodišča prve stopnje), na nekonkretizirano pritožbeno navedbo, da je sodišče izven trditvene podlage povzemalo izpovedbe strank in prič, pa sodišče druge stopnje ni odgovarjalo.

8. Neutemeljena je pritožbena navedba, da se stroškovne odločitve ne da preizkusiti. Za zadostitev standardu obrazloženosti ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki, temveč zadostuje, da je odmera opravljena na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa na pregleden način, ki omogoča preizkus. Toženec se lahko z vpogledom v spis prepriča, da je sodišče prve stopnje odmerilo stroške postopka po predloženem stroškovniku tožnice (priloga A 6).

9. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo in ni storilo nobene od očitanih kršitev, niti kakšne od kršitev določb pravdnega postopka, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, zato je sodišče druge stopnje pritožbo toženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Ker toženec s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

(2) Uradni list RS, št. 87/2002.