Up-26/00

31. 5. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji dne 31. maja 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča I UP 209/99-2 z dne 11. 11. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica navaja, da je bilo njenemu mejašu izdano lokacijsko dovoljenje za nadzidavo objekta, ki meji na zid njene hiše, tako da bosta zunanja zidova objekta vpeta v nosilni zid njene hiše, enako tudi rob zahodnega dela strehe nadzidka. Zoper odločbo se je pritožila, ker ji ni bila omogočena udeležba v postopku in s tem kršena pravica, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev in o imisijah, ki bodo nastale z nadgradnjo objekta. Drugostopni upravni organ je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, enako tudi Upravno in Vrhovno sodišče. Navajajo, da nepravilnost, ker v postopku ni bila vabljena kot stranka ni vplivala na pravilnost izdane odločbe. Vrhovno sodišče naj bi tudi napačno ugotovilo, da ni predložila nikakršnih novih dokazil, ker ni upoštevalo prilog k zahtevi za izdajo lokacijskega dovoljenja, iz katerih naj bi bilo razvidno, da bo gradnja naslonjena na njeno nepremičnino. Pritožnica navaja, da je bilo s tem kršeno ustavno načelo enakega varstva pravic po 22. členu Ustave in kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva, ki naj bi zagotavljala, da sodišče celovito odgovori na navedbe in prepreči ravnanja, ki pomenijo kršitev procesnih pravic.

2.Na podlagi ustavne pritožbe Ustavno sodišče presoja, ali so bile z izpodbijanimi posamičnimi akti kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine (50. člen Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS). Ustavna pritožba ni nadaljnje pravno sredstvo v okviru rednega sodstva, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati kršitve pri ugotovitvi dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava same po sebi. Ustavno sodišče se omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno.

3.Pravica iz 23. člena Ustave pritožnici očitno ni bila kršena, saj je sodno pot pred takimi sodišči in sodniki, kot jih zagotavlja ta ustavna določba, imela in jo tudi izrabila.

4.Pritožnica v svoji vlogi zatrjuje tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ta pravica naj bi ji bila kršena, ker da sodišča niso odgovorila na njene navedbe in niso preprečila ravnanja, ki pomeni kršitev njenih procesnih pravic. Določba 22. člena Ustave vključuje pravico vsake od pravdnih strank, da sodišče obravnava, ovrednoti in obrazloženo sprejme ali zavrne njene trditve in stališča, če so postavljena v skladu z določbami pravdnega postopka in če niso očitno pravno nepomembna (tako na primer v odločbi št. Up-118/95 z dne 11. 6. 1998 - OdlUS VII, 227). Ustavno jamstvo se mora odražati tudi v dokaznem postopku, vendar pa ne pomeni, da ima pravdna stranka pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. Zadošča, da je sodišče dovolj prepričljivo in izčrpno obrazložilo, da je bilo že iz izvedenih dokazov mogoče zanesljivo sklepati o obstoju odločilnih dejstev. Vrhovno sodišče je obravnavalo vse pritožničine navedbe in svojo odločitev ustrezno obrazložilo. Ugotovitvi, da kršitev pravil upravnega postopka ni vplivala na pravilnost odločitve, ni mogoče odreči razumne presoje. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da nadzidava prizidka ni mogoča, ker sta nadzidava in prizidava različna pojma. Nadzidavo objekta v tem primeru zato ni mogoče enačiti s prizidavo in sklepati na naslonitev na zid tožničine hiše.

5.Očitno je, da ne gre za kršitev človekovih pravic, zato ustavne pritožbe ni mogoče sprejeti.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica senata:

Milojka Modrijan