Jedro

Odločitve, ki jih sprejmejo občinski svetniki na sejah Občinskega sveta po postopku in na način, ki jo določata Zakon o lokalni samoupravi in Statut občine, niso sprejete v okviru izvrševanja upravne funkcije, kar je eden od kumulativno naštetih pogojev v 2. odstavku 2. člena ZUS-1, pač pa v okviru pristojnosti, ki jih ima v skladu z ZLS Občinski svet, ki je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine (1. odstavek 29. člena ZLS).

S sklepom o pooblastitvi Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za oblikovanje in podajanje predhodnih mnenj v postopkih imenovanj in razrešitev ravnateljev javnih vrtcev in šol ter drugih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja pa tožeči stranki kot mestnemu svetniku tudi ni bilo poseženo v njene pravice, obveznosti ali pravne koristi.

Izrek

1. Tožba se zavrže. 2. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožeča stranka je vložila tožbo zoper Občinski svet Mestne občine A. zaradi sprejema sklepa številka ... z dne 24.11.2006, s katerim je Občinski svet pooblastil Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za oblikovanje in podajanje predhodnih mnenj v postopkih imenovanj in razrešitev ravnateljev javnih vrtcev in šol ter drugih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da 53. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja določa, da ravnatelja imenuje in razrešuje svet javnega vrtca oz. šole. K imenovanju in razrešitvi si mora svet pridobiti soglasje ministra. Pred imenovanjem oz. razrešitvijo si mora svet o prijavljenih kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti mnenje vzgojiteljskega, učiteljskega oz. predavateljskega zbora in mnenje lokalne skupnosti, na območje katere ima javni vrtec oz. šola sedež. Če navedeni organi ne podajo mnenja v 20 dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni, lahko svet imenuje oz. razreši ravnatelja brez teh mnenj. Ker je torej v zakonu določen kratek 20 dnevni rok, v katerem naj lokalna skupnost poda svoje mnenje je bilo ocenjeno, da bo Občinski svet, objektivno, izredno težko v navedenem roku podal svoje mnenje. Zaradi tega je bil sprejet sklep s katerim Občinski svet pooblašča Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da v skladu z določbami Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja podaja mnenja o prijavljenih kandidatih za ravnatelja javnega vrtca in šole ter drugih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da ji je bila s sprejemom navedenega sklepa odvzeta pravica odločanja oz. podajanja mnenja o prijavljenih kandidatih za ravnatelja javnega vrtca oz. šole in drugih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja. Zato predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep.

Tožena stranka v odgovorih na tožbo navaja, da izpodbijani sklep nima narave upravnega akta kot to določa 2. odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, ter dodaja, da z izpodbijanim sklepom ni bila sprejeta odločitev o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih tožeče stranke, prav tako pa ni bila sprejeta odločitev s katero bi bilo poseženo v ustavne pravice tožeče stranke.

K točki 1 izreka: Tožbo je bilo potrebno zavreči iz naslednjih razlogov: Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06-ZUS-1) v 2. členu določa, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oz. tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. V 2. odstavku istega člena pa je še določeno, da je upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

Odločitve, ki jih sprejmejo občinski svetniki na sejah Občinskega sveta po postopku in na način, ki jo določa Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93, 57/94, 16/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02, 72/05, 60/07, 94/07-ZSL-UPB 2 in 76/08-ZSL) in Statut občine pa niso sprejeti v okviru izvrševanja upravne funkcije, kar je eden od kumulativno naštetih pogojev v 2. odstavku 2. člena ZUS-1, pač pa v okviru pristojnosti, ki jih ima v skladu z ZLS Občinski svet, ki je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine (1. odstavek 29. člena ZLS).

S sklepom o pooblastitvi Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za oblikovanje in podajanje predhodnih mnenj v postopkih imenovanj in razrešitev ravnateljev javnih vrtcev in šol ter drugih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja pa tožeči stranki kot mestnemu svetniku tudi ni bilo poseženo v njene pravice, obveznosti ali pravne koristi. Zaradi navedenega tudi Zakon o lokalni samoupravi občinskim oz. mestnim svetnikom oz. svetnicam ne daje možnosti izpodbijati na občinskem svetu sprejetih odločitev, pač pa ima to možnost v skladu z 33. členom ZLS župan, ki lahko zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloča na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri Upravnem sodišču (6.odstavek 33. člena ZLS).

Glede na navedene določbe Zakona o upravnem sporu in Zakona o lokalni samoupravi je bilo torej potrebno tožbo tožeče stranke zavreči v skladu z 4. točko 1. odstavka 36. člena ZUS-1 saj sklep, ki ga izpodbija z tožbo, ni upravni akt oz. akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

K točki 2 izreka: Ker je sodišče tožbo tožeče stranke zavrglo trpi vsaka stranka, v skladu z 4. odstavkom 25. člena ZUS-1, svoje stroške postopka.